DZ znova potrdil novelo obrtnega zakona

GZS sprejem novele pozdravlja, saj menijo, da odpravlja številne ovire za podjetnike in obrtnike.

Objavljeno
28. marec 2013 13.56
Posodobljeno
28. marec 2013 14.09
Ljubljana 08.01.2013 - Obrtno podjetniska zbornica.foto:Blaz Samec/DELO
J. S. S., Delo.si, STA
J. S. S., Delo.si, STA
Ljubljana - DZ je danes z 58 glasovi za in 15 proti znova potrdil novelo obrtnega zakona, na katero je državni svet 11. marca izglasoval odložilni veto. Novela je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), v kateri ukinitvi obveznega članstva nasprotujejo.

Podporo noveli so danes še pred glasovanjem napovedali v poslanskih skupinah SDS, DL, SLS in NSi, v PS in Desus so bili poslanci neenotni, v SD pa, kot so dejali, novele ne podpirajo.

Državni svetnik in predsednik OZS Alojz Kovšca je uvodoma na današnji seji spomnil na odločitev gospodarskega ministrstva za pripravo predloga novele – za to se je odločilo na podlagi aprila lani izvedenega referenduma zbornice o obliki članstva, za kar se je tedanje vodstvo OZS odločilo na podlagi zaveze v takratni koalicijski pogodbi, v kateri je bilo zapisano, da se ohrani obvezno članstvo le v tistih zbornicah, v katerih se o tem izreče članstvo.

Spomnil je tudi na spremembe zakonodaje pri zaostrovanju pogojev za veljavnost rezultata referenduma. Za veljavnost naj bi bila določena minimalna vsaj 35- oz. 40-odstotna udeležba. Posvetovalnega referenduma o obliki članstva v OZS se je udeležilo 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev, torej glede na predlagane spremembe referendumske zakonodaje tak referendum sploh ne bi bil veljaven, je opozoril.

Kot je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič, je podlaga za novelo izid referenduma, na katerem je 69,3 odstotka udeležencev izglasovala prostovoljno obliko članstva.

OZS z novelo zakona ohranja svoj status pravne osebe javnega prava in ostaja reprezentativni predstavnik obrti, na novo je opredeljena definicija obrti. Hkrati so dodana nova dodatna javna pooblastila, s čimer se predvsem na področju čezmejnega opravljanja storitev zapolnjuje večletna pravna praznina.

Kot je dejal, se bo po novem zbornica lahko financirala iz državnega proračuna, novela pa ureja tudi prenos premoženja območnih obrtno-podjetniških zbornic, ki bi prenehale delovati.

Vlada razume, da je zbornični sistem v Sloveniji urejen na različne načine, zato bo predvidoma do konca leta zbornice definirala kot ključni element podpornega okolja za podjetništvo in na ta način tudi omogočila stabilnost zagovarjanja interesov, ki jih imajo, je še dejal Rožič.