Tiskane izdaje
Pakiranje in embaliranje sta pomembni za učinkovit, varen in hiter prevoz blaga ter ravnanje z njim v različnih fazah, kot so skladiščenje, manipuliranje, prevoz, dostava. Osnovna funkcija embalaže je zaščita blaga pred zunanjimi vplivi ter poškodbami pri transportu in skladiščenju.
Embalaža torej ščiti izdelke, da pridejo nepoškodovani do potrošnika ali kupca. Omeniti je treba tudi druge funkcije pakiranja, kot so logistična, proizvodna, uporabna, ekološka in marketinška. Predvsem zadnja ima zadnje čase veliko vlogo pri pospeševanju prodaje izdelkov, kar pomeni, da je embalaža, v katero se pakirajo izdelki za široko porabo, čedalje bolj privlačna in oblikovalsko izpopolnjena, da pritegne več kupcev, hkrati pa ohranja visoko stopnjo zahtevane funkcionalnosti.
Pri pakiranju ločimo tri stopnje oziroma ravni pakiranja, in sicer primarno, sekundarno in terciarno. O primarnem pakiranju govorimo, ko sta embalaža in izdelek neposredno povezana oziroma ko embalaža vsebuje izdelek, kot je tekočina (vino, pivo, voda …) v stekleni ali plastični embalaži. Sekundarno pakiranje ima funkcijo zaščite oziroma varovanja primarne embalaža, kot so na primer kartonski ali plastični zaboji za steklenice ali ovijanje plastenk v plastično folijo. Terciarno pakiranje ima predvsem manipulativno vlogo, kar omogoča lažje upravljanje blaga v procesu skladiščenja ali transporta. Gre na primer za nalaganje blaga na palete, za prevoze v zabojnikih ...
Manj ročnega in več avtomatiziranega pakiranja
Kakšno embalažo je treba izbrati in uporabiti, je odvisno predvsem od izdelkov, ki jih v podjetjih pakirajo. Tako imamo na primer embalažo za prehranske in tehnične izdelke, za nevarne snovi, za izdelke s posebnimi zahtevami … Pakiranje je lahko ročno ali avtomatizirano. V avtomatizirani proizvodnji prevladuje avtomatizirano pakiranje. Pri pakiranju je pomembno načrtovanje pakirnih enot, njihovo označevanje in etiketiranje. Zadnje čase je zaradi okoljevarstvenega stališča čedalje pomembneje, da je embalažo, ki ni več uporabna, mogoče reciklirati in da ne konča na odpadu.
Pri pakiranju izdelke najpogosteje zlagamo v embalažo, pri tem pa lahko opravljamo še več drugih opravil, kot so kontrola, merjenje, označevanje in evidenca izdelkov, ki jih pakiramo. Embalaža mora biti preprosta za zlaganje, shranjevanje, razstavljanje, zapiranje, odpiranje in razdeljevanje vsebine, poleg tega pa predvsem ekonomična (majhni stroški proizvodnje, večkratna uporabnost …).
Za embaliranje izdelkov se uporabljajo različni materiali, kot so steklo, papir, karton, lepenka, umetne mase, les, tekstil, kovine in drugi materiali. Pri pakiranju je čedalje pogosteje tudi ovijanje s plastično folijo, kar je uporabno predvsem pri razsutem blagu. Poleg stekla se kot embalaža najpogosteje uporabljajo papir, karton in plastika.
Pri nas se s pakiranjem in embaliranjem ukvarja več družb, kot so Siscor, Edit, TGL, nekaj podjetij pa izdeluje tudi opremo in stroje za različne načine pakiranja.
