Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zaznala pomembnost trenutka, ko se izrisuje nova koalicija, in je pripravila popotnico prihajajoči novi vladi. Stališča gospodarstva je strnila v predloge, ki naj bi jih vključili koalicijsko pogodbo.
Predlogi obravnavajo ključne reforme, sanacijo finančnega sistema, izboljšanje poslovnega okolja in ukrepe za novo gospodarsko rast.
Kot je poudarila izvršna direktorica GZS Tatjana Čerin, so pogajanja o reformi trga dela zaključena, državni zbor naj jo sprejme s čim manj spremembami. Z novo vlado pa kmalu treba odpreti pogajanja o temah, kakršne so nadomestila, odmor med delom, administrativna bremena itd.
Pokojninska zakonodaja je sprejeta, skrbi pa čedalje večje nesorazmerje med številom aktivnega prebivalstva in upokojencev. Resnost razmer dokazuje tudi statistični podatek, da se je od leta 2002 do 2012 število zavarovancev v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v starostni skupini od 20 do 29 let zmanjšalo za 50.000. Na področju zdravstva se gospodarstveniki bojijo, da se bo zato, ker ni sistemskih sprememb, dvignila prispevna stopnja. Vlada mora hitro sprejeti zdravstveno reformo.
Pri sanaciji bančnega sistema za gospodarstvo ni ključno, ali bo ta potekala vodila skozi slabo banko, dokapitalizacijo ali kombinacijo obojega, ampak, da bo rešitev racionalna, učinkovita, predvsem pa hitra.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da vsaj enako velika vrzel zija tudi v gospodarstvu, ki je zadolženo in podkapitalizirano, »v tem trenutku pa nimamo industrijske politike in ukrepov, s katerimi bi to rešili«. Tega tudi ozdravljeni bančni sistem ne bo mogel v celoti sanirati. Zato bi morali oblikovati poseben razvojni sklad. Slovenija mora nadaljevati tudi sanacijo javnih financ, a ne z zadolževanjem za umetni dvig domačega povpraševanja; svoj del bremena krize mora prevzeti tudi javni sektor, je poudaril Hribar Milič.
Cilj prodaje naj bodo naložbe v perspektivne projekte
Kar zadeva upravljanje javnega premoženja, je GZS načeloma podprla izhodišča o Slovenskem državnem holdingu, zavzema pa se za to, da bosta prodaja premoženja in tudi upravljanje z njim transparentna. V zbornici ocenjujejo, da je upravljanje zdaj preveč spolitizirano in premalo transparentno, rezultat pa je prenizka donosnost. Politika se mora umakniti iz upravljanja, ne pa, da nastavlja svoje člane nadzornih svetov in da je pri imenovanju menedžerjev politična pripadnost vsaj tako pomembna kot profesionalna. Država mora postaviti cilje in določiti, kaj bo počela s kupnino od prodaje premoženja – naj jo uporabi za odpiranje novih delovnih mest, in ne zgolj za krpanje javnih financ.
Posebno kritična je zbornica do sedanje vladne politike dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Nova vlada mora s tem prenehati, sistemsko prenoviti področje okoljskih dajatev ter zmanjšati trošarine na energente. GZS še naprej poskuša ubraniti gospodarstvo pred že uvedenim povečanjem prispevka za obnovljive vire pri plačilu elektrike, pa tudi pred napovedanim dvigom trošarin na energente in novim posebnim davkom na sladke pijače.
Vsako povečevanje davkov je za podjetja nevzdržno. V sklop poslovnega okolja sodi tudi večja skrb za delovanje pravne države. Domačo gospodarsko rast in nastajanje novih delovnih mest bi zagnale investicije v infrastrukturo, inovativnost, v centre odličnosti, v izvoz z okrepljeno blagovno znamko, ocenjuje Hribar Milič.
Vlada mora pripraviti akcijski načrt za odpravo administrativnih ovir (npr. gradbena dovoljenja, Natura 2000), ki onemogočajo izvajanje ključnih strateških investicij. Pripraviti je treba program ukrepov za privabljanje tujih naložb. Osredotočiti bi se morali na investitorje, ki bi vlagali v nove proizvodne programe in nova delovna mesta ter posle za slovenske dobavitelje. Odločneje bi bilo treba podpreti najbolj propulzivne izvoznike, zlasti tiste, ki temeljijo na inovacijah. Ker slovenska gospodarska diplomacija ne daje zadostne podpore internacionalizaciji gospodarstva, bi jo morali po mnenju predsednika GZS strokovno okrepiti.
Na včerajšnjem srečanju s predstavniki GZS je predsednik države Borut Pahor sicer poudaril, da je »zlasti v državah, kjer ima politika v gospodarstvu pomembno, če ne odločujočo moč – teh je v naglo razvijajočih se gospodarstvih veliko – pripravljen usesti se s skupino poslovnežev in obiskati državo, če bomo ocenili, da bi tak obisk pripomogel k poslovnim možnostim za razvoj podjetij.«
Denar mora priti do podjetij
Predstavnika Revoza in Hidrie smo vprašali, kaj pričakujejo od nove slovenske vlade, katere ukrepe bi morala sprejeti za izhod iz krize, kako ocenjujeta načrtovano prodajo podjetij v državni lasti skozi Slovenski državni holding (SDH), ali potrebujemo slabo banko, kakršna je predvidena zdaj, in kaj menita o dvigu DDV, ki ga je napovedala mandatarka Alenka Bratušek.
Aleš Bratož, predsednik uprave Revoza: »Pričakujem ukrepe, ki bodo izboljšali konkurenčnost, da podjetja ne bi bila prepuščena sama sebi pri iskanju možnosti za izhod iz krize, pač pa bi imela potrebno podporo tudi v vladnih ukrepih. Tu mislim predvsem, da ne bi poslabševali položaja, v katerem smo že danes. Odhajajoča vlada je sprejela določene ukrepe, ki niso šli v to smer. Pričakujem, da bodo prisluhnili gospodarstvu. Dvig DDV-ja ne bo pripomogel k temu, da bi gospodarstvo lažje izšlo iz krize, a je po vsej verjetnosti to eden od ukrepov, ki se mu ne bomo mogli izogniti. Pri prodaji državnih deležev v podjetjih je treba poiskati pravo politiko: da se ne prodaja za vsako ceno, da spodbujamo tuje investicije in da ni preveč nestrpnosti, ko govorimo o tujih prevzemih naših podjetij. Je pa prav, da obdržimo jedro gospodarstva v slovenskih rokah. Za bančni sektor je treba najti rešitev, ni pa nujno, da je slaba banka edina pot. Tu se je treba naslanjati na mnenje stroke.«
Iztok Seljak, izvršni direktor Hidrie: »Narediti je treba preskok z ukrepov za zniževanje stroškov v ukrepe, ki bodo spodbudili rast. Nujen je poseg za razrešitev kapitalskega in kreditnega krča, dolgoročno pa je to povezano s podporo prebojnim izvoznim inovativnim projektom. Slaba banka je slaba rešitev, treba jo je izboljšati in nadgraditi, ali pa najti druge rešitve. Ena je neposredno financiranje ključnih razvojnih projektov. Finančna sredstva morajo doseči podjetja. Vlada naj lansira novo jamstveno shemo, ki bo zagotovila SID banki, da bo lahko podprla ključne razvojne projekte, ki bodo spodbudili rast BDP-ja. Z dvigom DDV-ja bi vplivali na zmanjšanje zasebne porabe, kar lahko dodatno negativno vpliva na gospodarsko rast, a proračun bo treba izravnati. Če bo država dovolj modra, da bo taka sredstva znala prek javnih in drugih investicij usmeriti v ekonomijo, bi bil dvig lahko tudi smiseln. Novi kapital lahko pritegnemo tudi s prodajo državnih deležev v podjetjih, vendar spet z vedenjem, v kakšne projekte in podjetja bomo ta sredstva naložili. Po možnosti v tiste, ki bodo nadpodvprečno uspešni. Če pa gre za prodajo in uporabo sredstev za tekočo porabo, od katere nihče nima nič, bomo naredili še eno napačno potezo.«
