Tiskane izdaje
Hrvaška je v začetku leta vstopila v peto zaporedno recesijsko leto, 1. julija, ko bo vstopila v EU, pa se razmere še ne bodo izboljšale. Napovedi zaradi zmanjšanja domačega povpraševanja, povečanja brezposelnosti in pričakovane negativne gospodarske rasti niso obetavne. Po vstopu v EU Hrvaška stavi na velik priliv evropskih sredstev in izboljšanje poslovnega okolja.
Vstop v Evropsko unijo brez dvoma prinaša večjo gospodarsko stabilnost in novo perspektivo za gospodarstvo, ki je četrti največji partner Slovenije v zunanji trgovini. Hrvaška bo povečala pomen v regiji, navsezadnje pa pomeni tudi poenotenje predpisov, zlasti na mejah z Evropsko unijo, saj se z dnevom vstopanja odpravijo vse carine in količinske omejitve.
Pred dnevi je prvi mož hrvaške gospodarske zbornice Nadan Vidošević dejal, da bo prihodnje leto zelo zahtevno za hrvaško gospodarstvo, saj bo nov položaj na evropskem trgu in zapuščanje Cefte imelo precejšen vpliv na razmere, vendar pa bo bolj kot to pomembno, ali se bo hrvaški družbi posrečilo prilagoditi na nove razmere.
Nobenega dvoma ni, da se hrvaškim izvoznikom ob vstopu v evropsko družino na stežaj odpirajo vrata do največjega gospodarskega območja na svetu, več bo priložnosti za delovanje na področju konkurenčnosti, izrabe evropskih sredstev, infrastrukture, stabilizacije in razvoju notranjega trga. Hrvaška bo z začetkom članstva neto prejemnica skladov Evropske unije; po pričakovanjih naj bi največ pridobilo kmetijstvo, turizem in logistika in transport. Že v letošnjem drugem polletju južna soseda pričakuje najmanj 300 milijonov evrov. Seveda pa je vse odvisno od pripravljenosti projektov.
Končno naložbe?
Z vstopom v povezavo utegne hrvaški trg postati bolj privlačen za tuje investitorje, ki so ji v zadnjih dveh letih tako rekoč obrnili hrbet zaradi slabega poslovnega okolja, birokracije in slabega delovanja sodnega sistema. Vlada sicer napoveduje investicijski zagon, vendar pravih rezultatov vsaj za zdaj ni od nikoder. Gospodarski analitiki se strinjajo, da se bo hrvaško gospodarstvo slej ali prej moralo spoprijeti z vprašanjem konkurenčnosti, saj bo z vstopom pod dodatnim pritiskom podjetij iz Evropske unije.
Ena največjih težav, ki čaka južno sosedo po 1. juliju, pa je zagotovo izguba možnosti vodenja samostojne trgovinske politike. Hrvaška bo namreč morala izstopiti iz sporazuma Cefta, kar pomeni manj ugodne pogoje za hrvaško gospodarstvo od sedanjih na celotnem območju držav omenjenega trgovinskega sporazuma (Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Makedonija, Albanija in Moldavija).
Države z območja Cefte bodo namreč uvedle nove ali pa povišale carinske dajatve za blago, ki ga bodo uvozile s Hrvaške, zaradi česar so nekatera podjetja že preselila (nekatera pa bodo to storila zelo kmalu) proizvodnjo v Bosno in Hercegovino. S tem naj bi, napovedujejo analitiki, Hrvaška izgubila dodatnih štiri tisoč delovnih mest, kar je oziroma bo še en udarec na že bolečo »rano« brezposelnosti. Po sedanjih podatkih je na zavodu prijavljenih več kot 360.000 hrvaških državljanov. Seveda pa se bo zmanjšal tudi prihodek na drugi strani, saj bo v državni proračun »kapnilo« precej manj denarja od carinskih dajatev. Natančnega izračuna na Hrvaškem še nimajo, operirajo pa s podatkom, da je »sosednja Slovenija zaradi tega vprašanja zmanjšala carinske prihodke za več kot šest odstotkov«.
Eno od najpomembnejših področij hrvaškega izvoza na območje Cefte je kmetijstvo oziroma izvoz kmetijskega in prehranskega blaga v omenjene države, saj Hrvaška tja izvozi kar 45 odstotkov vseh izdelkov. Samo v sosednjo Bosno in Hercegovino je južna soseda lani izvozila za kar 450 milijonov ameriških dolarjev kmetijskega blaga oziroma hrane.
Hrvaška in Slovenija
Hrvaška je četrta najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, prav tako je z vidika investicij slovenskega gospodarstva hrvaški trg za Slovenijo zelo pomemben, saj je Hrvaška na prvem mestu med državami, kamor Slovenija investira, kažejo podatki. Na Hrvaškem je 27 odstotkov vseh slovenskih naložb v tujini in to, kot je ob nedavnem obisku na Hrvaškem dejal predsednik države Borut Pahor, »pomembno število je bilo doseženo po ureditvi nerešenih političnih vprašanj med državama oziroma nekako v zadnjih štirih letih«. Tako Hrvaška kot Slovenija pa tudi pričakujeta, da se bo njuno investicijsko sodelovanje nadaljevalo.
