Inovacije v prehranski industriji: velikih in uspešnih zgodb ni prav veliko

Ljubljana – Nove tehnologije, novi izdelki, nove oblike ponudbe, sodobnejša embalaža, predvsem pa nenehno prilagajanje željam in zahtevam pričakovanju potrošnikov silijo tudi prehransko industrijo v »življenjsko« prilagajanje. Inovativnost pri proizvodnji hrane, sestavinah, drugačni prodaji je preprosto postala poslovni model, ključen za obstoj podjetij.

Kako pomembne so inovacije na prehranskem področju, je vodilnim v slovenskih živilskih podjetjih predstavil dr. Volker Heinz, direktor Nemškega inštituta za živilske tehnologije (specializiran za inženiring predelave hrane, mikrobiologijo in prehransko kemijo). Dejstvo je, da prav proizvodni procesi ponujajo veliko možnosti za povsem nove procese, nove proizvode in da kaže izkoristiti »priložnosti, ki jih dajejo raziskave v biotehnologiji in genetskem inženiringu, dietna prehrana, upadanje porabe mesa, mesne hrane in trend v povečevanju vegetarijanske hrane«.

Drugačne potrošniške navade

Spreminjanje potrošnih navad, na katere vplivajo tudi skrb za zdravje in navsezadnje stroški zdravljenja bolezni sodobnega časa, kot je diabetes, »ki stane Nemčijo 50 milijard evrov na leto, kar je tretjina zneska, ki ga obrne nemška prehranska industrija, silijo k razmišljanju o nadomestnem programu za nezdrave izdelke«. Sicer pa so inovativni izziv za prehanska podjetja tudi podnebne spremembe in prehranska politika ob naraščajočem številu prebivalstva.

»Upoštevati je treba tudi staranje populacije. Dejstvo je, da bo leta 2030 kar 30 odstotkov prebivalstva starejša od 65 let. Poleg skrbi za varno bivanje bo treba razmišljati tudi, kako jih hraniti, zlasti tiste, ki živijo sami. Tudi, če jim enkrat na dan pripeljejo hrano, morajo ti ljudje jesti tudi zjutraj in zvečer. Prihodnost ni tako oddaljena, da ne bi o njej razmišljali in se pripravili nanjo z novimi sistemi, se seznanili s študijami o preveliki teži na eni strani in problemom podhranjenosti na drugi. Nezanemarljiv je tudi podatek, da v Evropi živi več kot 60 odstotkov prebivalcev v urbanem okolju, kar je ob energetsko in okoljsko varčnemu modelu kratkih oskrbnih poti za živilce dodatni izziv.«

Kot pravi nemški raziskovalec, je nujno, da smo bolj inovativni pri proizvodnji hrane, sestavinah, prodaji na drugačen način. »Priložnosti na razvojnem področju hrane je toliko, da si je težko predstavljati. A pri tem ne smemo pozabiti na ključno, kakovost. Če samo primerjate kakovost mesa za žar izpred deset let in danes, je razlika občutna. Meso z območij, kjer je proizvodnja hitra, pospešena, je revnejše. Zniževanje kakovosti na eni strani gradi kakovost na drugi. To je nekaj, kar lahko izkoristijo mala gospodarstva. Tako govedina z Irske ali ovčetina z Islandije najdejo svoje trge, ker so preprosto boljši. Seveda lahko proizvedemo katerokoli vrste hrane, vprašanje je le, kako jo sprejme trg. Zdaj je zelo aktualno vprašanje višje obdavčitve sladkorja, kar razburja proizvajalce sladkorja. Sladkor sam ni problem, je pa problem, če je v sadnem jogurtu njegov delež 12 in več odstotkov. Nisem za takse na sladkor, ampak za bolj zdrave izdelke,« je bil pomenljiv Volker Heinz, ki je ob naštevanju inovativnih prijemov izpostavil, da je embalaža običajno lažji in cenejši del inovacije v prehranski industriji.

Inovacija potrebuje čas

Z zanimivim »darwinističnim pogledom« na inovativnost v panogi je presenetil Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, sicer pa s kar nekajletnimi vodstvenimi izkušnjami v živilski industriji (Fructal, Žito). Po njegovem kar prevečkrat spregledamo mnoge inovacije, ki se dogajajo v vsakdanjem življenju, in da smo preveč osredotočeni na velike zgodbe, ki pa so zelo redke in tudi uspejo zelo redko. »Zavedati se moramo, da mi sokreiramo trende in da tudi kreiramo take trende, ki nas lahko vodijo v pogubo.«

»Eden redkih načrtovanih poslov, ki je uspel, je bil Danonejev actimel, pa še tu se postavlja temeljno vprašanje, ko gledam trende kategorij, ali je to vzdržno. Danone je naredil in gradil kategorijo, ki je rasla vse do pred dvema letoma, ko se je začela kriza in ko so se zaradi cene potrošniki neverjetno hitro začeli odrekati temu izdelku, kar kažejo neverjetno hitri padci kategorije. Zato so take revolucionarne spremembe, ki jih mnogokrat iščemo v poslu, izjemno redke. In ne samo da so redke, redko tudi preživijo.«

Premalo v raziskave

Sicer pa tudi po njegovem vsaka inovacija potrebuje svoj čas, da se uveljavi ali ponikne. »Poglejmo trgovske blagovne znamke, ki so v Sloveniji stare 50 let. Toliko časa so potrebovale, da so od malega deleža, ki je bil en odstotek, zrasle na današnjih 33,5 odstotka v Sloveniji.« Kot priznava, je inovativnost v prehranski industriji v primerjavi z ostalimi panogami zelo nizka. To velja tako po deležu izdelkov v prodaji kot po deležu inovativnih podjetij znotraj industrije. »Dejstvo je tudi, da v Sloveniji po podatkih OECD, raziskavam v prehranski industriji namenjamo zgolj 0,33 odstotka vseh sredstev. Tudi zato so zelo redki inovacijski preboji.«

»Ko govorimo o inovaciji, smo prevečkrat osredotočeni zgolj na trg, na izdelek, ki ga ponujamo potrošniku. Kot poslovni ljudje pa moramo inovacijo iskati vsak dan drugje. To, kar nam omogoča, da preživimo. Največkrat se inovacije v naši industriji dogajajo ne na izdelku, ampak na tehnologiji, ki nas dela bolj učinkovite, na poslovnem modelu in na marketingu, ne pa na izdelku v klasičnem smislu,« poudarja Balažič.

»Prevečkrat se usmerjamo na usklajevanje interesov, časa in timov, vsebina na koncu postane drugotnega pomena. Zelo pomembni pa sta povezanost med različnimi sistemi in nizka stopnja konfliktov med različnimi oddelki. Če že pogledamo naše organizacije, so konflikti med prodajo in marketingom vsakodnevni, če zraven damo še razvoj, dobimo eksplozivno telo. Če dodamo še razvoj pa proizvodnjo, pa ponavadi poči. Zato je zelo pomembno, da horizontalna povezanost med oddelki deluje kot tudi, da povežemo prave oddelke. Šele to, da začne razvojnik razumeti potrošnika in marketing razvojnika in da se to pokaže v proizvodnji, da torej vse skupaj deluje kot ena ekipa, ki ima skupne cilje, nas lahko dejansko naredi uspešne.«