Južni tok: Plinovoda se od zunaj ne vidi, prinaša pa koristi

Ljubljana – »Plinovod bo vkopan od enega do 1,3 metra pod površino, nad njim lahko raste trava, poljščine, tudi drevesa,« pravi predsednik uprave Plinovodov Marjan Eberlinc. Izpustov ni, zgodila se ni niti ena eksplozija. Nekatere občine pa projektu že nasprotujejo.

»Domačini uradnih informacij o načrtovani trasi plinovoda Južni tok skozi Zgornjesavsko dolino še nimajo, zato imajo pomisleke,« pravi župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Opozarja, da je dolina na več mestih zelo ozka, v njej so naravne vrednote (Triglavski narodni park, Zelenci) ali pa je pozidana (Gozd - Martuljek, Kranjska Gora). Tudi v TNP uradnih informacij o načrtovanem plinovodu še nimajo, pravi direktor Martin Šolar in dodaja, da bodo morali pri umestitvi plinovoda v območju TNP upoštevati strokovna merila.

V družbi Plinovodi pravijo, da je potek po Zgornjesavski dolini že izbran, medtem ko dokončna trasa plinovoda še ni določena in jo bodo določili z državnim prostorskim načrtom (DPN). Bolj občutljiva mesta morajo »še posebej tenkočutno analizirati ter z ustreznimi in strokovno utemeljenimi rešitvami na prostorski in izvedbeni ravni z vključevanjem omilitvenih ukrepov doseči njihovo sprejemljivost v prostoru«. Po terminskem načrtu bi v Plinovodih radi imeli sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu leta 2014 ali v začetku 2015. V sprejemanje te so vključene občine in tudi druge stranke v postopku.

Gradnja do konca leta 2017

Vzporedno s tem bodo pridobivali tudi služnostne pravice za traso plinovoda (v kar so spet neposredno vključeni lastniki zemljišč), po sprejetem DPN pa po fazah še gradbena dovoljenja. Gradnjo plinovoda bodo po terminskem načrtu končali leta 2017, čeprav je veliko odvisno od faz gradnje v drugih državah. »Imamo nekaj sreče, da smo zadnji na trasi in da bolj upoštevamo okoljevarstvene predpise kot nekatere druge države. Zato je ključno komuniciranje; če se zapreš v pisarno in kažeš s prstom na uradnike in občine, se projekt ne premakne nikamor,« pojasnjuje Eberlinc. Dodaja, da je bilo doslej prisilno pridobljenih služnostnih pravic, ko lastniki zemljišč zahtevajo nerealno visoke odškodnine, manj kot odstotek.

Pod zemljo

Vrh plinovodnih cevi bo en meter globoko (v naseljih 1,3 metra) in ne predstavlja omejitev za običajne kmetijske dejavnosti, saj se namembnost zemljišč nad plinovodom po gradnji ne spreminja. Nad njim lahko raste trava, poljščine, tudi drevesa, če nimajo globljih korenin. »Natura 2000 ali TNP ne preprečujeta gradnje energetske infrastrukture, treba pa je upoštevati vsa določila, tudi Alpsko konvencijo,« pojasnjuje Eberlinc. Plin teče po jeklenih ceveh, te pa so v še večjih betonskih ceveh. Ta napeljava gre lahko tudi pod cesto, na več načinov, tudi s podvrtavanjem, ko razkopavanje ni predvideno. Dosedanje plinovodno omrežje so ljudje v Sloveniji sprejeli. »Plinovod mora nekaj prinesti skupnosti, vsaj posredno. Lahko gre za ureditev vodotokov, plazovitih območij in drugega. Zgodilo se je že, da so vsi sosedje trase plinovoda hoteli tako ureditev, kot smo jo naredili mi,« pojasnjuje Eberlinc. V goratih predelih na meji z Italijo bo plinovod zelo verjetno tekel po mikropredorih, kar se od zunaj ne vidi.

Na vprašanje, ali morajo za plinovod dejansko zagotoviti 40 metrov širok varnostni pas, so v Plinovodih pojasnili, da morajo na vsaki strani plinovoda zagotoviti petmetrski pas, med gradnjo pa morajo za prehod mehanizacije zagotoviti širši pas, ki je odvisen od tehnologije gradnje in je lahko lokalno omejen. Pas je določen s služnostnimi pravicami, dejansko pa je v uporabi zelo redko, če sploh. Mogoč poseg je odkop cevi, ko zaznajo poškodbe.

Ob puščanju cevi se plin sicer ujame v betonsko cev, na nekaterih mestih pa imajo plinovodi tako imenovane »fajfe«, ki kukajo iz zemlje in kjer se betonske cevi lahko razbremenijo odvečnega plina. »Za ekplozijo zemeljskega plina mora biti koncentracija točno določena. Doslej v Sloveniji še nismo imeli nobene eksplozije,« pravi Eberlinc. Plinovod ne oddaja niti nobenih sevanj, kot se to dogaja pri daljnovodih. Ti imajo tudi širši varnostni pas.

Posel za domača podjetja

»Jeklene cevi so uvožene, vse drugo bo skoraj v celoti mogoče opraviti z domačimi delavci in podjetji,« pove Eberlinc za milijardo evrov velik projekt oziroma 266 kilometrov Južnega toka v Sloveniji. Priložnost bodo dobili gradbeniki, strojniki, večje število varilcev, ki jih v Sloveniji sicer primanjkuje, tudi elektroinštalaterji. Z mikropredori bi, mimogrede, lahko še kje drugje uspel Premogovnik Velenje, saj je že delal podobne predore za vodo.

Ob plinovodu bo predvidoma podjetje Telekom Južni tok, ki je skupna družba Gazproma in kranjske Comite, postavljalo informacijsko avtocesto med Evropo in Azijo. V nekajstomilijonskem poslu bo uporabljene približno 30 ali več odstotkov slovenske opreme, zlasti relejne in telefonske postaje. Kot je povedal podpredsednik uprave Comite Aljoša Ivančič, so na razpisu za ruski del Južnega toka (2500 kilometrov) posel že dobili, za črnomorski del razpisa še ni, za kopenski del pa bodo razpisi po državah (Bolgariji, Srbiji, Madžarski in Sloveniji). »Nekaj prednosti bomo verjetno imeli tudi pri teh razpisih, vendar bomo morali biti kljub temu konkurenčni,« pravi Ivančič, ki dodaja, da lahko slovenskim podjetjem pomagajo tudi pri prodoru na ruski trg.

Južni tok bo, skupaj z informacijsko tehnologijo, Slovenijo postavil med tranzitne države za plin, kar pomeni precejšnje prihodke, o katerih pa nočejo govoriti. Dodatno se bo pocenil plin za slovenske porabnike. Poleg tega bodo slovenska podjetja med izvajalci del na celotni trasi plinovoda, Slovenija bo na informacijski avtocesti, kar lahko poceni spletne prenose, država pa pobere tudi lepo vsoto davkov.