Kompetenčni center Steklar: vsak evro se je podeseteril

Deset družb, združenih vanj, na čelu, je upravičilo 208.000 nepovratnih evrov iz Evropskega socialnega sklada.

Objavljeno
31. januar 2013 19.29
Slovenija, Hrastnik, 26.08.2011 - Steklarna Hrastnik. Foto: Leon VIDIC/DELO
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Hrastnik – Kompetenčni center (KC) Steklar po dveh letih zapira vrata. Deset družb, združenih vanj, s Steklarnama Hrastnik (SH) in Rogaško Slatino ter z orodjarno Forstek na čelu, je upravičilo 208.000 nepovratnih evrov iz Evropskega socialnega sklada za razvoj dobrih 1020 kadrov s področja steklarstva: vsak vložen evro se je povrnil desetkrat.

Samo v SH, kjer se je v usposabljanje vključilo 456 ljudi (vsak 51 neplačanih ur), se je uspešnost proizvodnje v programu namizno steklo in v Specialu povečala za pet odstotkov, hrastniški steklarji zdaj precej hitreje menjajo orodja, tehničnih zastojev je manj, za polovico so zmanjšali nadurno delo, znižali stroške popravil orodja za 67 odstotkov, bolniško odsotnost pa z osem na 5,6 odstotka. »Izobraževanje je v SH postalo vrednota,« pravi Ksenija Špiler Božič, svetovalka za kadre. Zanjo in za Andreja Božiča, prvega moža SH, je sanacija podjetja »po posebni, morda atipični metodologiji«, z vlaganjem v kadre, že četrti projekt. Zanimivo je, da so se v Sloveniji zanj doslej v 80 odstotkih primerov odločile družbe v tuji ali mešani lasti. »Domačijski kapital še ne verjame v tovrstno donosnost,« je dejal Božič.

Tudi v Steklarni Rogaška, kjer se je dviga ravni strokovne in osebne kompetenčnosti udeležilo 450 zaposlenih, po dveh letih dosegajo konkretne rezultate: pet odstotkov manj reklamacij zaradi napak dela in hitrejši razvoj novih serij. Med »velikimi« v projektu KC Steklar je svoje mesto našel tudi »mali« Forstek z 58 zaposlenimi. Njegov cilj je, nameniti več kot polovico zmogljivosti proizvodnji orodja za steklarsko industrijo.

Omenjene partnerske družbe nameravajo sodelovati tudi v prihodnje. Kako, še ne vedo, a za učinke, ki jih prinaša takšna sinergija, se je vredno potruditi, pravijo. Državna pomoč je bila v njihovem primeru opora, ki je prišla ravno ob pravem času: v steklarstvu investicijski cikel zahteva milijonska vlaganja vsaj vsaka tri leta.