Tiskane izdaje
Večina teh delovnih mest je v javnem sektorju – največ jih je v vojski in policiji – le tretjina, približno 300 benificiranih delovnih mest je v gospodarstvu.
Delodajalci že od leta 2000 opozarjamo, da je seznam močno zastarel, je povedala Tatjana Čerin iz GZS. Na njem je veliko poklicev, ki ne obstajajo več ali pa so se z leti pogoji dela v njih tako spremenili, da si dodane delovne dobe ne zaslužijo več. »Morali bi jih izločiti s seznama, saj se je prispevna stopnja za delodajalce, ki za te delavce vplačujejo v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki jim omogoča, da se predčasno upokojijo, z novim pokojninskim zakonom precej povišala. To je ob že tako visokih stroških dela še dodatna obremenitev,« pravi Čerinova.
Med obrtniki doba s povečanjem zadeva predvsem voznike in dimnikarje. Dušan Bavec z Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je povedal, da si zbornica prizadeva predvsem za diferencirane prispevne stopnje od štiri do 12 odstotkov glede na različne težavnosti poklicev, kot je že bilo urejeno pred leti. Če bi ostali pri enotni prispevni stopnji, predlaga precej nižjo od sedanjih 10,55 odstotka.
Zdenko Lorber iz sindikata strojevodij se strinja, da je treba seznam poklicev posodobiti, vendar je razočaran z dosedanjim potekom pogajanj in načinom, kako so se dela lotili na ministrstvu za delo. Očita jim, da niso pripravili izhodišč za pogajanja in le pasivno čakajo, kaj se bodo dogovorili socialni partnerji. Pogajanja o novem seznamu zato niso niti blizu konca, čeprav je rok, ki so ga določili v novem pokojninskem zakonu, potekel že konec junija. Pred prečiščenjem seznama se bo namreč treba uskladiti še o merilih poklicnega zavarovanja. Šele na tej podlagi bodo namreč lahko preverili upravičenost poklicev do poklicnega zavarovanja.
Lorber sicer zavrača očitke delodajalske strani, da sindikati pogajanja namenoma zavlačujejo, saj njihov interes ni, da bi se seznam beneficiranih poklicev zožil.
Poklicna pokojnina
Vse spremembe seznama bomo opravili šele po dialogu s socialnimi partnerji, vztrajajo na ministrstvu za delo, kjer so nam povedali, da je v sistem poklicnega zavarovanja trenutno skupno vključenih več kot 44.600 zavarovancev, pri čemer imajo nekateri zavarovanci police v mirovanju. »To pomeni, da so včasih delali na delovnih mestih, za katere je bila obvezna vključitev v zavarovanje, trenutno pa tega dela ne opravljajo več,« je pojasnil Andraž Rangus z ministrstva.
In kaj bo s tistimi pripadniki poklicev, ki so bili doslej uvrščeni na seznam, po novem pa ne bodo več – bodo kljub temu imeli pravico do poklicne pokojnine? »Zavarovanci poklicnega zavarovanja obdržijo pravice, ki so jih pridobili na podlagi vključenosti v poklicno zavarovanje. Z zbranimi sredstvi na osebnem računu bodo lahko, po izpolnitvi pogojev, uveljavili pravico do poklicne pokojnine. Če poklicne pokojnine ne bodo uveljavljali, bodo ta sredstva po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko prenesli v sklade dodatnega zavarovanja za izplačevanje dodatne pokojnine,« je pojasnil Rangus.
