Tiskane izdaje
Minister Dejan Židan pri usklajevanju v koaliciji namreč ni uspel prepričati Državljanske liste (DL), kar se je potrdilo tudi na seji sveta, na kateri je kot povabljenec sedel tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Ta je bil proti sprejemanju zakona po hitrem postopku, medtem ko je podpredsednik stranke DL kot član sveta in predstavnik lesarjev sicer podpiral predlagano hitro rešitev. »Kot resorni minister se moram odločiti in pri tem upoštevati stališče koalicijske stranke,« je po seji sveta dejal Židan in dodal, da v štiričlanski koaliciji ne zadošča podpora treh strank, zato bo šel zakon v javno razpravo in po normalnem postopku.
Slovenija premalo dobi od lesa
Predsednik sveta dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je potrdil, da je večina članov sveta vendarle menila, »da tako kot je bila nepredvidljiva ujma, je treba tudi tu pospešiti zadevo in zakon sprejeti po hitrem postopku, tako bi tudi lahko intervenirali na trgu, kjer Slovenija zdaj premalo dobi od lesa«.
Kot je dejal, so predstavniki lesarjev opozorili, da je v zakonskem predlogu premalo upoštevana lesna veriga in da je treba urediti skladišča. »Če hočeš urejati trg, moraš imeti neko rezervo in ta je lahko tam, kjer je hlodovina kvalitetno vzdrževana, kar se s sodobnimi postopki da. Nismo Nemčija , mi imamo drugačno podnebje in se da drugače poskrbeti za to hlodovino, ki lahko vzdrži mogoče leto dve, ko bo hlodovine morda manjkalo in tujina nam takrat ne bo prodajala hlodovine po ceni, kakršna je zdaj. Poudarjali so, da lesna industrija potrebuje podporo države oz. vsaj ustrezne sistemske rešitve.«
Odločitev, da bo za predlog zakona deležen daljše obravnave in še kakšnega usklajevanja, pomeni, da so se izjalovili načrti o dodatnem pospešku slovenski predelavi lesa iz poškodovanih gozdov, po katerih bi bil lahko zakon sprejet že maja, z njegovo uveljavitvijo pa še letos tudi začetek delovanja državnega podjetja, ki bi z najetjem ugodnega evropskega posojila (30 do 40 milijonov evrov) lahko še letos pomagalo domači lesno predelovalni industriji.
Iskanje drugih rešitev
Z upoštevanjem postopkovnih rokov za sprejemanje predlaganega zakona namreč pomeni, da zakon ne bo uveljavljen do konca leta in da ne bo prinesel učinkov, zaradi katerih so hiteli po naravni katastrofi, ki je izpostavila hudo krizo v lesarstvu.
Za nujno pomoč lesni industriji bodo zdaj iskali rešitev s posojili iz državnega Eko sklada in morda pri Ribniškem skladu, če bo država pripravljenja jamčiti pri najetju ustrezno visokega posojila, s katerim bi ta sklad pomagal žagarsko lesni industriji zagotoviti obratna sredstva. Kot je povedal Židan, se bodo v petek (jutri torej) na to temo pogovarjali pri ministru Dragonji, ko se bodo srečali s slovenskimi lesarji in tudi lastniki gozdov.
