Letos 17 milijonov evrov za spodbujanje tujih vlaganj

Ljubljana – Letos bo Slovenija namenila za spodbujanje tujih neposrednih investicij (TNI) 17 milijonov evrov proračunskega denarja, prav toliko pa tudi v prihodnjem letu.

Vlada je tudi ustanovila medresorsko komisijo za hitrejše in učinkovitejše odpravljanje ovir za tuja vlaganja, ki ji predseduje gospodarski minister Stanko Stepišnik, pripravlja pa se tudi sedemletni program spodbujanja tujih vlaganj (2014-2020).

Javni razpis za subvencije za nova neposredna vlaganja tujcev pri nas, je že objavljen, letos bosta dve odpiranji, in sicer prvo že 17. maja. Sicer pa bosta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in agencija Spirit nadaljevala tudi druge dejavnosti za privabljanje tujih vlagateljev.

Zaželene visokotehnološke naložbe

Privabiti želijo več visoko tehnoloških investicij, ki bi prispevale k odpiranju kakovostnih novih delovnih mest v panoge z višjo dodano vrednostjo, prenosu novih tehnologij ter vključevanju slovenskih podjetij v dobaviteljske verige mednarodnih podjetij, povdarja Tanja Permozer z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

To pa pomeni, da bo treba energijo usmeriti tudi v odpravljanje ovir. Tuji vlagatelji in mednarodne institucije kot ključne ovire za TNI v Sloveniji povdarjajo upad splošne gospodarske aktivnosti, nestimulativen trga dela, nestimulativno davčno okolje, dolgotrajne upravno-administrativne postopke, oteženo uveljavljanje pogodb in dolgotrajne sodne postopke (še zlasti pri gospodarskih sporih), insolvenčno zakonodajo, prevelik obseg državnega lastništva podjetij, sive ekonomije in plačilne nediscipline ter za gospodarstvo nespodbuden finančni in bančni servis.

Cene najnižje v Črnomlju

Se pravi, da tujci cen zemljišč v naših industrijskih oziroma poslovnih conah ne vidijo kot enega največjih problemov. Se pa cene v njih zelo razlikujejo, saj je denimo v coni v Črnomlju treba za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča plačati devet evrov, v Murski Soboti 30, v Ljubljani (Škofljica) pa vrtoglavih 160 do 250 evrov. Sicer pa je na seznamu, ki ga je javna agencija Spirit objavila na portalu www.investslovenia.org 334 poslovnih con, a je med njimi veliko zelo majhnih.

Pravzaprav je nova primerjalna študija o vlogi industrijskih con pri privabljanju TNI, ki so jo naredili Klemen Koman, Damjan Kavaš in Matija Rojec z Inštituta za ekonomska raziskovanja, pokazala, da po cenah komunalno opremljenih zemljišč sploh nismo konkurenčni.

Študija med drugim navaja, da je v posameznih industrijskih conah v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem treba odšteti za kvadratni meter zemljišča 5 do 60 evrov. Izjema je le cona v Trstu, kjer je treba plačati 80 evrov, a za to v njej ni treba plačati komunalnega prispevka.

Pod rekordi iz leta 2007

 Študija je tudi pokazala, da so TNI v Sloveniji in že naštetih primerljivih državah med letoma 2005 in 2011 zelo nihale, a leta 2011 še nobena med izbranimi državami ni dosegla najvišjih vrednosti iz let 2007 in 2008. Vendar so se v letu 2011 stvari začele spet obračati navzgor.

V Sloveniji so se vhodne TNI v obdobju 2005-2011 povečale z sedem milijard 259 milijonov dolarjev na 15 milijard 145 milijonov dolarjev; se pravi za 109 odstotkov, kar je primerljivo s Hrvaško in Slovaško ter več kot na Madžarskem, v Italiji in Avstriji.

Slovenija je med naštetimi državami takoj za Hrvaško tudi tista z največjim povečanjem deleža stanja vhodnih TNI v BDP, in sicer z 20,3-odstotka leta 2005 na 30,6 odstotka leta 2011. Vendar pa kljub temu Slovenija ostaja takoj za Italijo država z najnižjim deležem stanja vhodnih TNI v BDP.

Več novih naložb

Kar zadeva razmerje med vrednostjo novih (greenfield) TNI in tujih prevzemov pa je bila v istem primerjalnem obdobju vrednost novih TNI v Sloveniji kumulativno gledano 4,4 krat večja kot vrednost tujih prevzemov. Tudi na Slovaškem, Hrvaškem in Madžarskem vrednosti novih TNI izrazito presegajo vrednosti prevzemov. Obratno pa velja za stari članici EU, Avstrijo in Italijo, kjer je vrednost prevzemov večja od vrednosti novih TNI.

Zanimiva pa tudi je študija Evropske komisije iz leta 2006 o regionalnih učinkih TNI, ki je obravnavala sto tisoč primerov TNI in njihove učinke na regionalni razvoj v EU-27 regijah in na 2,2 milijona domačih podjetij v obdobju 1995-2004. Glavna ugotovitev je, da je lokacija investicije odvisna predvsem od značilnosti tujega investitorja, mnogo manj pa od lokalnih oziroma regionalnih pogojev.