Letos dražje avtorske in podjemne pogodbe

Ljubljana – Dohodki tistih, ki delajo po avtorski ali podjemni pogodbi, bodo letos bolj obremenjeni zaradi višjih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novem pokojninskem zakonu se od 1. januarja plačujejo višji prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 1. februarja pa se bodo podražili še prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, kot določa intervencijski zakon o zdravstvu.

Poleg 25-odstotne obdavčitve po zakonu o dohodnini bo avtorska pogodba z novim letom obdavčena s prispevkom za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka od bruto dohodka, ki bo padel na ramena avtorja, ter 0,53 odstotkov od bruto dohodka, ki ga bo plačal naročnik oziroma delodajalec.

Drugo večjo spremembo prinaša zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da osebe, ki so plačane prek avtorskih in podjemnih pogodb plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v višini 15,5 odstotka bruto dohodka. To pomeni, da bodo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali delodajalci (8,85 odstotka), kot je to veljalo že doslej, po novem pa tudi izvajalci del oziroma avtorji v višini 15,5 odstotka od bruto dohodka. Prispevek za pokojninsko zavarovanje morajo sicer plačevati le osebe, ki tega prispevka ne plačujejo iz drugih naslovov, kar pomeni, da niso zaposlene oziroma ne plačujejo prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Če seštejemo, so se socialni prispevki za osebe, ki delajo prek avtorskih oziroma podjemnih pogodb z letošnjim letom podražili za skupaj 22,4 odstotka.

Če so podražitve slaba novica pa prinaša nova zakonodaja za izvajalce del prek avtorskih in podjemnih pogodb tudi dobro novico: delovna doba se bo po novem štela tudi osebam, ki delajo prek avtorskih pogodb. Ze en mesec delovne dobe bo potreben honorar v višini minimalne plače, kar na letni ravni pomeni 9500 evrov bruto honorarja.

Pogodba ali s. p.?

In še hitri izračun, kaj to pomeni v številkah: kdor je leta 2013 prejemal tisoč evrov avtorskega honorarja na mesec, bo po novem prejel slabih 220 evrov manj, malenkost več (0,53 odstotka) pa bo takšno delo stalo tudi delodajalca.

Jure Filip iz podjetja Data nam je pojasnil, da je za izvajalce del, ki so doslej delali prek avtorskih oziroma podjemnih pogodb zato ceneje, če ustanovijo s. p. V tem primeru bi za izdani račun v višini tisoč evrov izvajalec dela na mesec sebi prihranil dobrih dvesto evrov, delodajalcu pa okrog sto evrov. Iz razpredelnice pri bruto znesku tisoč evrov je razvidno, da to pomeni dodatnih 218,6 evra prispevka, ki pade na ramena avtorjev. Enako velja za tiste, ki delajo prek podjemnih pogodb.

Številni mladi, ki že več let delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb opozarjajo, da bi si večina z veseljem pridobila status samostojnega podjetnika, ker pa ne zaslužijo dovolj ali pa delajo le občasno, saj rednega dela zanje ni, se jim s. p. ne izplača oziroma po plačilu prispevkov ne bi imeli niti za preživetje.

Kršitve delovne zakonodaje

Goran Lukič iz svobodnih sindikatov opozarja na dva problema: po eni strani se znižuje dohodek oseb, ki so na avtorskih pogodbah, po drugi strani pa bi morala imeti večina tistih, ki dela prek avtorskih pogodb pogodbo o zaposlitvi. V praksi se že dogaja, da imamo v podjetjih na enega redno zaposlenega devet honorarcev, vsi pa delajo isto, pravi Lukič. Po podatkih davčne uprave je leta 2012 samo prek avtorske pogodbe delalo kar 6356 oseb.

Številne avtorske pogodbe, če ne kar večina, imajo elemente pogodb o zaposlitvi, zato bi morali delodajalci osebe, s katerimi imajo sklenjene takšne pogodbe zaposliti. Lukič navaja, da je novinarstvo v vrhu seznama poklicev, kjer je problem najbolj izrazit.

Na inšpektoratu za delo so lani ugotovili 207 kršitev zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, kamor sodijo tudi avtorske pogodbe, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Najpogostejše so bile kršitve v gostinstvu, gradbeništvu in prometu. Predpisane globe za delodajalce so od 3000 do 20.000 evrov. Glavna delovna inšpektorica Nataša Trček je pojasnila, da se število takih kršitev povečuje – leta 2012 jih je bilo 118 –, zato bodo letos temu področju namenili dodatno pozornost. Inšpektorji bodo delodajalcem izrekali tudi ostrejše kazni.