Močno nam primanjkuje sodobnih skladišč

Skladišča oziroma logistični centri so pomembna sestavina sodobne logistike, vendar podatki o skladiščih in njihovi opremljenosti v Sloveniji niso najbolj spodbudni. Pri nas pevladujejo majhna skladišča z do 500 paletnimi mesti, delo v njih je največkrat ročno in ni podprto z identifikacijsko in informacijsko tehnologijo. Poleg tega jih je ob železniškem industrijskem tiru le pet odstotkov.

V Sloveniji imamo po podatkih Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) 240.000 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih površin. Največ skladišč je v Osrednjeslovenski regiji, in sicer skoraj polovico oziroma 46 odstotkov, 16 odstotkov jih je v Podravski regiji, 13 v Savinjski, osem v Jugovzhodni Sloveniji, po sedem v Pomurski in Obalno-kraški ter trije odstotki v Goriški regiji. Glede na način gradnje prevladujejo klasično grajena, montažnih je 24 odstotkov, v šotorih oziroma samonosilnih objektih je šest odstotkov skladišč, na zunanjih odprtih površinah pa devet odstotkov.

Glede na način gradnje in tehnologijo prevladujejo talna skladišča, kakršnih je 59 odstotkov. Visokoregalnih skladišč je le desetina, klasičnih regalnih pa petina. Glede uporabe viličarjev v skladiščih je slika nekoliko boljša. Uporabljajo jih v 58 odstotkih skladišč, v 41 odstotkih pa delo še vedno poteka ročno, kar pomeni, da je avtomatizacija precej slaba. Po teh podatkih pri nas nimamo robotiziranih skladišč.

V poslovnih oziroma logističnih conah je 28 odstotkov skladišč, dostop do železniškega industrijskega tira pa jih ima le pet odstotkov. Možnost navezave na avtocesto jih ima 36 odstotkov, na železnico pa 31 odstotkov.

Premalo informacijske podpore

Po velikosti pri nas prevladujejo majhna skladišča s površino do 500 paletnih mest. Takšnih je kar 68 odstotkov. Od 501 do 3000 paletnih mest ima dobra petina skladišč, od 3001 do 10.000 paletnih mest pa osem odstotkov. Skladišč, ki lahko sprejmejo več kot 10.000 palet, je le dva odstotka. Glede skladiščnih možnosti je pri nas razmerje med paletiziranim in kosovnim blagom skoraj enako. Na paletah je mogoče skladiščiti 41 odstotkov blaga, kar je precej manj kot v tujini, kosovnega blaga pa kar 37 odstotkov. Desetina skladišč je namenjenih za skladiščenje nevarnih snovi po sporazumu ADR (Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road)

V primerjavi s tujino naša skladišča ne uporabljajo tako pogosto skladiščnih identifikacijskih tehnologij in informacijskega sistema. Po podatkih Združenja za promet pri GZS črtno kodo uporablja petina skladišč, rediofrekvenčno identifikacijo (RFID) pa le odstotek. Skrb vzbujajoče je, da 75 odstotkov skladišč deluje brez vsakršne identifikacijske tehnologije.

Podobno je glede informacijske tehnologije, saj je njena uporaba povezana z identifikacijsko tehnologijo. Brez informacijskega sistema je kar 62 odstotkov skladišč, skladiščni informacijski sistem (WMS - Warehouse Management System) jih uporablja 21 odstotkov, poslovno-informacijski sistem (ERP - Enterprise Resource Planning) pa le 17 odstotkov.

Malo najema logističnih storitev

Glede na povedano nas pri delovanju skladišč in logističnih centrov čaka še kar precej dela, čeprav nekatera skladišča in logistični centri že uporabljajo večino zgoraj omenjene tehnologije, med katerimi so BTC Logistični center, logistična centra Pošte Slovenije v Mariboru in Ljubljani, logistični centri Luke Koper, Schenkerja, Jume Logistike, Gorenja, Mladinske knjige, BSH Hišnih aparatov, Derbyja, Renaulta Nissana Slovenija, Logistični in distribucijski center Sežana in še nekateri drugi.

Specializirane in dobro tehnično-tehnološko opremljene logistične centre imajo tudi trgovci, kot na priemer Mercator, Lidl, Hofer, Merkur in Tuš. Skladiščenje in distribucijo za Spar opravlja BTC Logistični center. Tudi sicer so večino skladišč in logističnih centrov zgradila podjetja za svoje potrebe, čeprav se v tujini čedalje več podjetij odloča, da tovrstne storitve prepustijo v izvajanje specializiranim logističnim podjetjem, ki imajo za to usposobljena skladišča in logistične centre, organizirane prevoze in dostavo, vso potrebno podporo identifikacijske in informacijske tehnologije ter usposobljene kadre.

Vpeljati je treba sisteme WMS in ERP

Upravljavci skladišč morajo poleg posodobitve poslovanja pri svojem delovanju zaradi pritiskov trga iskati časovne in stroškovne rezerve. Časovna in stroškovna komponenta dajeta prednost logističnim centrom, ki imajo dovolj skladiščnih površin za različne namene, dobro lokacijo in povezave s prometno infrastrukturo ter uporabljajo sodobno skladiščno opremo, podprto z informacijsko tehnologijo, kar skrajšuje čas pretovora, prevoza in dostave blaga, s čimer je mogoče laže zagotavljati dostavo ob pravem času (just in time) in ob pravi sekvenci (just in sequence).

Rezultati analize skladiščnih zmogljivosti med logistično-transportnimi podjetji, ki so jo naredili na Združenju za promet pri GZS, so pokazali, da bomo morali nujno izboljšati opremljenost skladišč in vanje uvesti nove tehnologije za vodenje skladišč EWMS in ERP. Z izboljšanjem opremljenosti skladiščnih kapacitet s tehnologijami vodenja skladišč bi bili tudi pri ponudbi dodatnih logističnih storitev lahko uspešnejši.