Tiskane izdaje
Gornja Radgona - Po nekaj letih strmega padanja gradbene dejavnosti pri nas so še preživeli gradbinci konec lanskega in v začetku letošnjega leta prvič zaznali rast obsega dela, a ne zaradi kakršnihkoli državnih ukrepov, temveč zato, ker se iztekajo roki za izrabo evropskih sredstev za okoljske naložbe občin, je na otvoritvi Pomladnega sejma in sejma Green v Gornji Radgoni med drugim dejal direktor zbornice gradbeništva in IGM Jože Renar.
Skupaj s slovenskim gradbeništvom, kolikor ga je še ostalo, je najhujša leta vendarle preživel tudi gornjeradgonski gradbeni sejem Megra, ki so ga njegovi prireditelji zaradi drastičnega upada razstavljalcev postopoma širili z dodatnimi sejemskimi sklopi energetike, komunale, obrti in od letos tudi z novim vzporednim sejmom trajnostnih tehnologij Green. Pravzaprav je tudi na sejmu čutiti rahlo rast, tako kot v gradbeništvu nasploh.
Osrednja strokovna tema, ki je povezala obe vzporedni sejemski prireditvi, je skrb za čim učinkovitejšo rabo naravnih virov, s katerimi smo v Sloveniji še razmeroma bogati, a jih v primerjavi z državami EU še vedno premalo učinkovito izrabljamo. Naša snovna produktivnost, merjena v evrih na kilogram porabljenih materialov, je tako 1,07 evra na kilgram, kar je bistveno manj od evropskega povprečja, ki znaša 1,79 evra na kilogram. Slovensko gospodarstvo za svoje izdelke še vedno porablja tudi preveč energije, kar za 19 odstotkov več od povprečja EU.
Učinkovitejša raba naravnih virov in energije mora torej postati eden temeljnih izzivov naše družbe, je na sejemskem posvetu na to temo dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina, da je treba spremeniti model gospodarske rasti in zmanjšati pritisk na naravne vire, ki že presega meje trajnosti, pa je v svojem video nagovoru dejal tudi evrospki komisar za okolje Janez Potočnik. »Pri tem je treba čimprej prevzeti pobudo. Bodite med prvimi,« je dejal Potočnik.
Vendar podatki, predastavljeni na posvetu, kažejo, da Slovenija več ne more biti med prvimi, saj še vedno nima sprejetega akcijskega načrta za ravnanje z naravnimi viri, Nemčija pa tak dokument, ki ga sami imenujejo »strategija za ravnanje s surovinami« uresničujejo že štiri leta. Toda dokument, kot je akcijski načrt, sam po sebi še ne prinese rezultatov, nam je na vprašanje, kako daleč je s pripravo dokumenta Slovenija, odgovorila Andreja Jerina. »Glavno sporočilo za učinkovitejše ravnanje z viri je, da si mora vsak pri sebi - od posameznika do podjetij - razmisliti, ali česa porabljamo preveč,« je dejala. Toda pri teh razmislekih lahko država pomaga s sistemom vzpodbud in kazni, o čemer je bilo govora na okrogli mizi, na kateri so bili zbrani predstavniki skladov in ministrstev, ki v različnih oblikah z nepovratnimi ali ugodnimi povratnimi sredstvi vzpodbujajo tudi okoljsko naravnane naložbe.
Najpomembnejša ugotovitev okrogle mize, na akteri so govorili predstavniki ministrstva za okolje in prostor, gospodarskega ministrstva, Slovenskega podjetniškega sklada, SID banke, »Ribniškega sklada« in Eko sklada pa je bila, da morajo uporabnikom olajšati iskanje možnosti financiranja projektov tako, da oblikujejo skupni spletni portal.
