Nadzor usahne v občinah

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) Irena Šinko je za Delo pojasnila, zakaj se zatika pri vzpostavljanju evidenc in celovitejšem nadzoru nad gospodarjenjem z zemljišči.

Pravite, da pri vas ni posebnih zagat z evidencami skladovih kmetijskih zemljišč in nadziranjem prometa, so pa menda težave z zemljišči, ki ste jih prenesli na občine?

Če hočemo evidenco vzpostaviti tako, kot je predlagala KPK, je logično in prav, da bo to transparentno. Toda transparentnost bo vzpostavljena samo takrat, če bo za vsa zemljišča, prenesena s sklada, jasno, kam so bila prenesena ter kdaj so nastale spremembe namembnosti in kaj se je potem dogajalo z njimi.

Katera zemljišča ste že prenesli in jih še prenašate na občine?

Vsa stavbna zemljišča, ki so bila po zakonu in na presečni dan 20. julij 2004 že kategorizirana kot stavbna, je sklad prenesel na občine. Potem pa so tu še zemljišča, ki so ostala po agrarnih skupnostih oziroma so vpisana na območju vodnih zajetij, ta, ki jih prenaša z razmejitvijo po zakonu iz leta 2010, ter zemljišča na podlagi zakona o športu.

To so še vedno zemljišča v lasti države, vi pa prav posebnega nadzora nad njimi nimate?

Ko prenesemo zemljišča na občine, so ta v lasti občin. Torej so zemljišča evidentirana na republiškem skladu ali pa so v zemljiški knjigi vpisana kot občinska.

Torej niso upravičeni očitki, da nimate nadzora, da slabo gospodarite, če se z zemljišči, ki ste jih prenesli na občine, kar koli zgodi? Kot primer navedimo zemljišča ljubljanske občine.

Ko sklad s pogodbo prenese zemljišče na občino, zanj ne skrbimo več. Skrbimo pa za tisto, kar mora občina še prenesti k nam oziroma za nas je pomemben tudi tisti del, ko zemljišča, ki bi morala biti prenesena na državo, še niso.

Koliko pa je še takih površin?

Še približno 300.000 parcel je takih, za katere je treba razčistiti, ali bodo last občine ali države.

Pravite parcel, kolikšne pa so njihove površine?

Še približno 49.000 hektarov zemljišč je takih, ki so predmet razmejitve med občinami in skladom.

Torej je tu še mogoča nekakšna siva cona?

Tako.

Kdaj pa naj bi bila ta razmejitev narejena?

Po akcijskem načrtu bi to moralo biti končano do konca leta 2014 in na to področje se bomo zato letos maksimalno usmerili.

Ali so proti tistim, ki so storili kaj narobe in so že spreminjali namenskost rabe, uvedeni kakšni postopki?

Za spremembo namembnosti so postopki, v katerih odloča ministrstvo. V naši domeni so postopki proti tistim, ki zemljišč ne prenesejo na sklad, čeprav smo jim pogodbe poslali v podpis. Proti tem smo vložili tožbo na lastninsko pravico, leta 2013 je bilo vloženih deset tožbenih predlogov. V teh zadevah nas zastopa državno pravobranilstvo.