Tiskane izdaje
Ljubljana - Nagrado švedske centralne banke za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela sta dobila Alvin E. Roth iz Harvardske univerze in Lloyd S. Shapley s Kalifornijske univerze, in sicer za »teorijo stabilnih alokacij in prakso oblikovanja tržnih razmerij. Ta analizira za situacije, kjer klasični tržni mehanizmi ne delujejo dobro.
Po razglasitvi se je novinarjem iz Kalifornije po telefonu oglasil Alvin Roth, ki je pojasnil, da nagrade ni pričakoval, je pa pričakoval, da jo bo lahko dobil Shapley. Povedal je, da ima popoldne predavanje in da »pričakuje, da ga bodo študentje bolj pozorno poslušali.«
Letošnja nagrada se osredotoča na centralni ekonomski problem: kako najbolje ustrezno povezati različne akterje. Na primer:
•kako povezati študente z ustrezno šolo
•kako povezati donatorje človeških organov s pacienti, ki jih potrebujejo
Kako naj bo tako povezovanje kar najbolj učinkovito?
Katere metode so koristne za katere skupine.
Nagrado sta prejela znanstvenika, ki sta odgovorila na ta vprašanja, in sicer na potovanju od abstraktne teorije o stabilnih alokacijah do praktičnega oblikovanja tržnih inštitucij.
Matematik in ekonomist Lloyd Shapley je uporabil tako imenovano kooperativno teorijo iger, da je proučeval in primerjal različne metode za povezovanje. Ključno je bilo zagotoviti, da bo povezovanje dovolj stabilno, da se dva akterja ne bosta mogla odločiti, da si bolj ustrezata v primerjavi z drugimi. Shapley je s svojimi kolegi razvil tako imenovani Gale-Shapleyjev algoritem, ki vedno zagotavlja stabilno ujemanje. Te metode omejujejo motive vpletenih, da bi lahko manipulirali s procesom povezovanja oziroma ujemanja. Shapley je pokazal, kako imajo lahko od specifične oblike metode lahko koristi na obeh straneh.
Ekonomist Alvin Roth je prepoznal, da bi lahko Shapleyjevi teoretični rezultati v praksi razjasnili delovanje pomembnih trgov. V svojih empiričnih študijah je demonstriral, da je stabilnost ključna za razumevanje uspeha posameznih tržnih ustanov. Kasneje je to potrdil v laboratorijskih raziskavah. POmagal je preoblikovati obstoječe institucije za povezovanje novih zdravnikov in bolnišnic, študentov s šolami, in donatorjev organov s pacienti. Vse te spremembe so temeljile na Gale-Shapleyjevem algoritmu, skupaj s spremembami, ki upoštevajo posebne okoliščine in etične omejitve.
Čeprav sta oba raziskovalca delala neodvisno, je kombinacija Shapleyjeve osnovne teorije in Rothovih empiričnih raziskav, poskusov in praktičnih vzorcev spodbudila polje raziskav in izboljšalo delovanje številnih trgov.
Letošnja nagrada je tako podeljena za izjemen primer ekonomskega inženiringa.
Kaj je nagrada za ekonomijo v spomin na Nobela?
Nagrado je švedska centralna banka (Sveriges Riksbank) vpeljala leta 1968 in ima tako formalno drugačen status kot prave »Nobelove nagrade«, čeprav jo švedska akademija znanosti podeljuje po enakih načelih kot druge.
Zadnja leta so med prejemniki nagrad zlasti ekonomisti, ki skušajo teoretsko osmisliti poti iz gospodarske krize.
Najbolj znan med njimi je verjetno neokeynesijanec Paul Krugman, ki je prejel nagrado v letu 2008, le nekaj tednov po padcu banke Lehman Brothers.
Lani sta nagrado dobila Američana Thomas Sargent z newyorške univerze in Christopher Sims z univerze Princeton - za »empirične raziskave o vzrokih in učinkih v makroekonomiji.«
Švedski akademiki so v obrazložitvi zapisali, da sta dobitnika nagrad za ekonomijo razvila metode, ki prinašajo odgovore na vprašanja o vzročnih razmerjih med ekonomsko politiko in makroekonomskimi spremenljivkami kot so BDP, inflacija, zaposlenost in naložbe. Denimo, kako na bruto domači proizvod in inflacijo vpliva začasen dvig obrestnih mer ali znižanje davkov, ali kaj se zgodi če centralna banka spremeni svoj inflacijski cilj ali pa ko vlada prilagodi svoj ciljno proračunsko ravnotežje.
Predlani so nagrado prejeli Peter A. Diamond z bostonskega Massachussets Institute of Technology, Dale Mortensen s čikaške Northwestern University in Christopher Pissarides z London School of Business. Švedske akademike so prepričali z raziskavami trga dela, ki »pomagajo razložiti, kako regulacija in ekonomska politika vplivata na nezaposlenost, prosta delovna mesta in plače.« Usmerili so se v raziskave, zakaj na trgu dela prihaja do motenj pri iskanju delovnih mest in se ponudba in povpraševanje medsebojno ne prilagajata. Po klasični teoriji se trgi dela regulirajo sami, s tem ko iskalci zaposlitve poiščejo ustrezna delovna mesta in pride do tržnega ravnotežja.
