Tiskane izdaje
Poleg varnosti in donosnosti je pri vlaganju eden najpomembnejših dejavnikov stopnja likvidnosti. Ta nam pove, kako hitro lahko določeno naložbo brez večjih izgub pretvorimo v denar. Preverili smo, kako se po tem kriteriju razlikujejo različne vrste naložb.
Do sredstev, ki jih naložimo na osebni transakcijski račun, lahko pri svoji banki dostopamo skoraj brez omejitev. Izjema so gotovinski dvigi večjih vrednosti, ki jih moramo načeloma napovedati. To banke od komitentov pričakujejo, ker je količina gotovine, ki jo razpolagajo poslovalnice, predvsem zaradi varnostnih razlogov omejena, pravijo v Novi KBM.
Večje dvige mormao napovedati
En delovni dan pred želenim dvigom je pri banki NLB praviloma treba napovedati dvig gotovine, ki presegajo 5000 evrov, pri Novi KBM dvige nad 2000 evri, pri Abanki pa dvige nad 1500 evri. Strožje pogoje banke postavljajo pri dvigu gotovine v tujih valutah.
Če višina želenega dviga v evrski protivrednosti presega 1000 evrov, ga moramo pri banki NLB napovedati dva delovna dneva pred dvigom, če presega 25.000 evrov, pa pet delovnih dni vnaprej. Pri Novi KBM pravijo, da moramo dvig tuje gotovine napovedati ne glede na višino zneska. Če imajo na voljo zadostna sredstva, nam banke sicer gotovino izplačajo, tudi če dviga nismo napovedali.
Na varčevalnih računih so obrestne mere nekoliko višje kot na osebnih računih, nekoliko manjša pa je stopnja njihove likvidnosti. Značilnost teh računov je, da mora posamezen polog na računu odležati določeno obdobje, preden lahko do njega ponovno dostopamo. Pri bankah, ki smo jih o tem vprašali, to obdobje znaša od enega tedna pa vse do leta dni.
Za dostop do sredstev moramo tudi plačati
Veliko bolj otežen je dostop do vplačanih sredstev pri varčevanju v bančnih depozitih in pri določenih vrstah postopnih varčevanj, pri katerih sta višina mesečnih obrokov in čas varčevanja določena vnaprej. Predčasna razvezava sredstev je pri teh produktih mogoča le, če so izpolnjeni pogosto zelo strogi pogoji ali ob protiplačilu precejšnjih stroškov.
Banke po preteku dogovorjene dobe pri postopnem varčevanju ponavadi ne omogočajo takojšnjega dviga sredstev. Pri Gorenjski banki, Abanki morajo na računu ostati še mesec dni, enako velja tudi za nekatere oblike postopnih varčevanj pri Novi KBM.
Med manj likvidne naložbe lahko uvrstimo tudi naložbena in klasična življenjska zavarovanja. Pri odkupu zavarovalne police moramo praviloma plačati velike stroške, lahko pa smo tudi davčno obremenjeni.
Med vrednostnimi papirji
Največja je praviloma stopnja likvidnosti vrednostnih papirjev, ki jih izdajo večje, znane družbe. Na izplačilo glavnice pri obveznicah čakamo do zapadlosti, če pa so dovolj likvidne, jih lahko prodamo tudi prej. Po prodaji delnic oziroma obveznic pri Alti nakažejo stranki sredstva v največ treh delovnih dneh.
Tudi zato, ker je pri vlaganju v vzajemne sklade likvidnost zagotovljena, so ti po Antoničevih besedah za vlagatelje, ki naložb ne spremljajo redno, lahko bolj primerni od delnic. Točke skladov lahko prodamo kadar koli, družba za upravljanje pa mora denar na naš račun nakazati v najpozneje petih delovnih dneh od prejema zahtevka za izplačilo.
Zlato lahko prodamo, vprašanje je cena
Zadnja leta so zelo priljubljene naložbe v plemenite kovine, pri čemer po zanimanju izstopa naložbeno zlato. Barbara Režek iz družbe Moro pravi, da naložbene palice in kovance odkupujejo med drugim tako uradni trgovci z zlatom v Sloveniji in po svetu kot tudi vse večje mednarodne banke.
Pri njihovi družbi odkupujejo izdelke vseh svetovnih kovnic, a naložbene palice in kovance, s katerimi uradno ne trgujejo, odkupujejo po nekoliko nižji ceni od tržne. Stranki denarna sredstva nakažejo v najpozneje treh delovnih dneh.
Nepremičnine uvrščamo med slabo likvidne naložbe. Po besedah Mitje Vezoviška iz družbe Individa to še bolj drži v sedanjih razmerah. Posameznik, ki želi zdaj prodati nepremičnino na slovenskem trgu, se mora po njegovih besedah praviloma sprijazniti z občutnim znižanjem cene, pogosto pa niti to ne zadostuje za izvedbo posla. Likvidnost te naložbe je sicer odvisna od številnih dejavnikov, kot so vrsta nepremičnine, lokacija, povpraševanje na trgu in postavljena cena.
Med manj likvidne naložbe Vezovišek uvršča tudi naložbe v umetnine, redke kovance in znamke. Izjema na tem področju so določena ekskluzivna umetniška dela oziroma zbirke, pravi. Pri tovrstnih naložbah pomembno vlogo lahko odigrajo dobri posredniki, ki imajo že vzpostavljeno svojo bazo kupcev.
