Tiskane izdaje
Poslanci so danes potrdili novelo zakona o prevzemih. Predlagana zakonska rešitev bo omilila pogoje za ponovno pridobitev glasovalnih pravic podjetjem, ki so ob sprejemu novele leta 2006 že presegala prevzemni prag, a jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, pozneje pa so povečala delež in izgubila glasovalne pravice.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Janko Burger, predlagana sprememba zakona dopolnjuje pogoje, na podlagi katerih prevzemni družbi prenehajo sankcije mirovanja glasovalnih pravic, ki so ji izrečene, če ne spoštuje pravil o obvezni prevzemni ponudbi ter o ugotovitvenih zahtevkih.
Predlog odpravlja nesorazmernost pogojev o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic v primeru oseb, ki jim lahko že z neznatno pridobitvijo vrednostnih papirjev nad varovalnim zatečenim stanjem deleža glasovalnih pravic prenehajo vse glasovalne pravice v ciljnih družbah. Če bo novela potrjena, bo mirovanje glasovalnih pravic osebam prenehalo, če bodo odtujile vrednostne papirje tako, da zadnjega zakonitega deleža ne bodo več presegale.
Glasovalne pravice bodo lahko uresničevale le do prve ponovne pridobitve vrednostnih papirjev. Mirovanje glasovalnih pravic v tem primeru ne bo prenehalo, dokler osebe ne bodo dale prevzemne ponudbe ali odtujile vrednostnih papirjev pod prevzemni prag.
Predlagana novela določa eksplicitno pravno podlago za izdajo ugotovitvenih odločb, s katerim bo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ugotovila prenehanje mirovanja glasovalnih pravic, piše STA. Določba usmerja ATVP, da tudi če je že izdala odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic na podlagi ugotovitve novih dejanskih okoliščin in pravnih stanj, ugotovi aktualno stanje in odloči skladno z veljavno ureditvijo.
Poslanske skupine so v razpravi večinsko podprle predlog spremembe zakona. Med drugim so poslanci izpostavili, da je novela predvsem namenjena ščitenju malih delničarjev v primerih, kadar želi nekdo prevzeti podjetje po čim nižji ceni. Ocenili so, da odpravlja pomanjkljivosti, ki jih dopušča sedanji zakon o prevzemih v zvezi z izgubo oziroma vrnitvijo glasovalnih pravic in da ščiti interes države, saj se ji vrača glasovalne pravice pri najpomembnejših odločitvah v gospodarskih družbah, ki so pretežno v državni lasti. Poslanci pa si niso bili enotni v tem, ali predlog posega v enakopravno obravnavo vseh oseb.
S predlagano novelo predlagatelji zakona poskušajo vrniti glasovalne pravice državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Zavarovalnici Triglav, kjer so kupili dodatne delnice in tako delež v posamezni družbi povečali nad tistega, ki so ga imeli ob uveljavitvi prevzemne zakonodaje. S tem so kršili veljavni prevzemni zakon in postali nezakoniti prevzemniki. Glasove bi po aktualnem zakonu lahko dobili nazaj, če bi objavili prevzemno ponudbo ali zmanjšali državni delež pod prevzemni prag, torej pod 33 odstotkov.
