Odpuščanje na zavodu za zaposlovanje

Ljubljana – Zlatka Srdoč Majer, ki je konec lanskega leta na mestu direktorice zavoda za zaposlovanje zamenjala Lučko Žižek, se je lotila reorganizacije in racionalizacije zavoda. Do leta 2014 predvideva odpoved pogodb tridesetim, predvsem vodstvenim delavcem, da bi dosegli cilj 767 zaposlenih.

»Predvsem nameravam skrčiti centralno službo in povečati število svetovalcev na območnih enotah ter uradih za delo. Moj cilj je manj birokracije in več operative. Zdaj je na zavodu od 200 do 300 svetovalcev, ki delajo z brezposelnimi, in to število bom z reorganizacijo, ki že poteka, še povečala. Povečati nameravam število zaposlenih na uradih za delo in okrepiti območne službe; večina od njih se zdaj ukvarja predvsem sama s seboj,« je povedala Srdoč Majerjeva, ki bo udarila predvsem po vodstvenih kadrih na zavodu.

Sicer zamenjav direktorjev območnih enot še niso obravnavali; za zdaj jim je povedala le, da ni nujno, da bodo vsi ponovno imenovani. Še naprej bodo mehko odpuščali, verjetno pa bodo zaradi reorganizacije ukinili tudi kakšno delovno mesto. Poleg operativcev za delo z ljudmi načrtuje tudi okrepitev službe za pridobivanje evropskih sredstev in napoveduje, da se bodo v prihodnje prijavljali neposredno na kohezijske sklade in na Evropski socialni sklad (ESS).

Za javna dela že zmanjkalo denarja

Eden od projektov, ki je bil v večini financiran iz ESS, je bil tudi Prvi izziv – projekt za iskalce prve zaposlitve, ki so ga dobro sprejeli tako delodajalci kot mladi iskalci zaposlitve. Projekt je od konca lanskega leta sestavni del projekta Zaposli me, v okviru katerega je za izplačila subvencij v letu 2013 načrtovanih 15 milijonov evrov, v letu 2014 pa štirje milijoni evrov (zadnje je načrtovano za izplačila na podlagi dela prispelih in izbranih ponudb iz leta 2013, ko se izteče končni rok za oddajo ponudb delodajalcev). Po podatkih zavoda je na voljo še 19 milijonov evrov. Od januarja do novembra lani so podpisali pogodbe o dodelitvi subvencij s 1327 delodajalci in pogodbe o vključitvi v program s 1566 brezposelnimi osebami.

Žal je že v prvih dneh tega leta zmanjkalo denarja za javna dela. Izvajalci v nekaterih območnih enotah se na ta projekt ne morejo več prijavljati. Zavod je za ta projekt za leto 2013 namenil 22 milijonov evrov proračunskega denarja. Ta sredstva so že porabljena. Razpis je bil 26. novembra, zato so vsa sredstva že razdeljena. To pomeni konec javnih del za letos.

Sodelovanje z inšpektoratom za delo

Po oceni nove direktorice 70 odstotkov tistih, ki prejema socialno pomoč, dela na črno, zato načrtuje tesnejše sodelovanje z inšpektoratom za delo. Z glavnim republiškim inšpektorjem se je dogovorila za skupni načrt in za izmenjavo podatkov med inšpektorji za delo, kadrovskimi svetovalci in socialnimi delavci. Problem, ki ga vidi, je kadrovska podhranjenost inšpektorata za delo, ki ne zmore odkrivati in sankcionirati vseh kršitev, ki se v zadnjem času kar množijo.

Ob koncu leta 117.000 brezposelnih

Konec novembra 2012 je bilo v Sloveniji registriranih 111.000 brezposelnih. Konec leta naj bi se po napovedih Srdoč Majerjeve ta številka povečala še za šest tisoč. Zmanjševanje števila brezposelnih napoveduje šele za leto 2015, ko naj bi Slovenija oziroma realni sektor začel vlagati v nova delovna mesta. Kot glavni projekt države omenja projekt gradnje drugega oziroma tretjega tira, avtocestni krak, ekološko sanacijo stanovanj. Po njenem mnenju gre za projekte, ki bi jih država morala zagnati, da bi na hitro ustvarili omembe vredno število delovnih mest.

Zavod za zaposlovanje, ki so ga podjetja po zakonu obvezana obvestiti o skorajšnjih stečajih in likvidacijah, se pripravlja na stečaj treh velikih slovenskih podjetij, ki zaposlujejo več sto zaposlenih. To so podjetja Granit gradbeništvo iz Maribora, Prevent Halog iz Lenarta in gradbeno podjetje Gomboc iz Murske Sobote.

Poleg Štajerske sta po oceni nove direktorice zavoda za zaposlovanje najbolj ogroženi Primorska in Prekmurje, kjer so bili mali podizvajalci vezani na velika gradbena podjetja. Sektorji, za katere naj bi bilo leto 2013 boljše, so po njenih napovedih turizem, trgovina ter nekatere dejavnosti v storitvenem sektorju, predvsem čistilni servisi. Največji problemi pa bodo še naprej v gradbeništvu, kar je še ostalo manjših podjetij, ki se z zadnjimi močmi borijo za preživetje.

Armadi mladih brezposelnih še naprej napoveduje težke čase in jim svetuje, naj izkoristijo prosti pretok delovne sile med državami EU. V Sloveniji bo v prihodnjih dveh letih na tem področju ostal problem prekernih zaposlitev in naraščanja števila brezposelnih mladih.