Poleg slabe letine čebele pestijo še bolezni

Ljubljana – Potem ko je čebelarje prizadela katastrofalno slaba letina medu, njihovih težav še ni konec. Čebelarska zveza opozarja na vse več žarišč varoze in hude gnilobe, ki sta povezani s slabo odpornostjo čebel.

»Glede na informacije s terena je varoze ogromno,« pravi predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč. Letos velja spremenjen režim nakupa zdravil proti tej bolezni, saj morajo čebelarji sami poskrbeti za plačilo, medtem ko je v preteklih letih zdravila financirala država neposredno iz proračuna.

Z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam odgovorili, da je Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) za zatiranje varoze preskrbel z zdravili vse čebelarje, ki so prek društev sporočili potrebe za zdravljenje obolelih čebel. Veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel pri inštitutu bodo zagotavljali zdravljenje čebeljih družin za vse čebelarje ter glede na strokovne smernice predpisali zdravilo. Trenutno ima NVI še na zalogi nekaj zdravil. Če bi za zdravljenje primerov bolezni zmanjkalo zdravil iz zaloge, bodo za posamezne hude primere okužbe predpisali veterinarske recepte, tako da bodo čebelarji lahko zdravila kar najhitreje dobili v lekarnah tudi zunaj Slovenije. Strošek zdravil bodo morali čebelarji pokriti sami.

Več kot običajno je letos tudi kužne bolezni hude gnilobe. Vse to je povezano s slabo sezono, kar povzroča slabšo odpornost čebel, ki imajo manj naravne hrane, tako da jih morajo čebelarji hraniti. S tem jih pripravljajo tudi za jesen in zimo.

Razpis za čebelje matice

Za spodbujanje kakovosti čebeljih matic je ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavilo razpis za subvencioniranje vzreje čebeljih matic. Razpisana vsota je do 30.000 evrov. Vloge je mogoče oddati do konca avgusta. Do nepovratnih sredstev so upravičeni vzrejevalci čebeljih matic, če so povečali vzrejo kakovostnih plemenskih (rodovniške in gospodarske) čebeljih matic v letu 2013 za najmanj pet odstotkov glede na vpisane čebelje matice v izvorno rodovniško knjigo v preteklem programskem letu.

Kot pravi Noč, gre za pomoč tistim vzrejevalcev, ki opravljajo dodatne selekcijske teste ter še bolj skrbijo za kakovost in dvig letne vzreje matic. »Razpis je letos problematičen, saj po lanski slabi sezoni kar nekaj vzrejevalcem zaradi objektivnih razlogov ni uspelo doseči večanja vzreje, kar pomeni, da izpadejo iz subvencije. Seveda je zaradi tega med čebelarji huda nejevolja, saj so na ta sredstva računali. Toda ker je program trileten, je težko spreminjati pravila. Dali smo pobudo ministrstvu za spremembe, a smo dobili jasen odgovor, da to ni možno,« pojasnjuje Noč.

Subvencija vzrejevalcem za gospodarske čebelje matice znaša 1,5 evra na čebeljo matico, za rodovniške čebelje matice pa sedem evrov. Vzrejevalcem rodovniških čebeljih matic se subvencionira vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji.

Po novem na kmetijah tudi apiturizem

Vlada je nedavno med dopolnilne dejavnosti, ki se smejo opravljati na kmetiji, uvrstila tudi apiturizem. »Nimam še končne uredbe, a če je bila sprejeta taka, kot smo jo uskladili, potem je to končno velik napredek, da bomo lahko čebelarji enakovredno kot druge kmetijske dejavnosti opravljali dopolnilno dejavnost,« sprejetje uredbe komentira Noč.

Dopolnilne dejavnosti lahko opravljajo na kmetijah, ki imajo vsaj en hektar primerljivih kmetijskih površin v uporabi, in omogočajo izboljšanje gospodarjenja. Na kmetiji se sme izvajati več vrst dopolnilnih dejavnosti, opravljajo jih lahko nosilec dopolnilne dejavnosti, člani kmetije in zaposleni na kmetiji. Sprejeta uredba poenostavlja postopke pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, kar se uskladi z določbami uredbe najpozneje do 1. januarja 2016.