Tiskane izdaje
Nova rešitev bi torej razbremenila lastnike-rezidente v večstanovanjskih stavbah, za katere bi po vladni različici po prehodnem obdobju veljala splošna obveznost pridobiti energetsko izkaznico. Poleg tega pa bi omogočila tistim, ki prodajajo ali oddajajo stanovanja ali stavbe, da izkaznico, ki jo potrebujejo pri oglaševanju in prodaji ali oddaji, pridobijo do konca letošnjega leta.
Kaj je na piki poslancev?
Energetsko izkaznico je uvedel že energetski zakon leta 2006, a je zaradi mlačnih določil ni nihče jemal resno. Niti država, ki je šele lani sredi leta zagnala izdelavo tega dokumenta. Tako so opozorila, da je slovenski zakon zelo drugačen od evropske direktive, ki je narekovala ta ukrep, prišla na dan šele ob obravnavi tokratne novele. Slovenski predlog je namreč širši: medtem ko EU zahteva izkaznice le za stavbe, ki se prodajajo in oddajajo v najem (z nekaterimi izjemami, poleg javnih in novih stavb), bi jih morali pri nas pridobiti lastniki vseh obstoječih večstanovanjskih stavb, ne le tistih, ki so na trgu. Ampak zakaj bi moral pridobiti in seveda plačati energetsko izkaznico tudi tisti, ki ga uporablja kot rezidenčno, ga ne prodaja ali oddaja, in ki zelo natančno ve, kako energetsko učinkovito je in koliko vsak mesec odšteje za položnice?!
Predlagatelja, ki je uzakonitev izkaznic (zavajajoče) utemeljeval z direktivo, smo povprašali po argumentih. Državni sekretar Erik Potočar, sicer nezadovoljen s poročanjem medijev, ki da trosijo netočnosti v zvezi z izkaznico in izkazničarji, tega ni bil pripravljen pojasniti niti ni povedal, kakšno je stališče vlade do omenjenih vprašanj. Ker da so zadeve še odprte, in da bo tudi izkaznico še treba bolje skomunicirati.
Zakonska zahteva, da je treba v oglasih za prodajo ali oddajo stavb (hiš, stanovanj, poslovnih prostorov) prikazati tudi energetske kazalnike iz energetske izkaznice in ob prodaji izkaznico izročiti kupcu, je skladna z evropsko direktivo in smiselna predvsem s stališča varstva potrošnikov oziroma ustrezne informiranosti kupcev in najemnikov. Težava pa je ta, da naj bi po vladni različici zakona to določilo začelo veljati takoj. Ker obstoječe stavbe še nimajo energetskih izkaznic – v dobrega pol leta jih je bilo izdelanih le nekaj deset, saj interesa zanje zakonodajalec ni znal zbuditi –, bi se trg z nepremičninami čez noč sesul. Nepremičninski ceh je vlado opozoril na to in zahteval ustrezno prehodno obdobje.
V rokah poslancev
V tretji obravnavi je »odprtih« deset členov zakona. Energetske učinkovitosti stavb oziroma energetske izkaznice se dotika le 541. člen iz prehodnih in končnih določb. Člen v drugem odstavku določa dva roka, v katerih morajo večstanovanjske stavbe (na splošno) pridobiti energetsko izkaznico. Za tiste, zgrajene pred 1. januarjem 1980, je rok v predlogu zakona najpozneje 31. december 2019 (in je podaljšan), za večstanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 1980, pa najpozneje 31. decembra 2030.
Med gradivi za tretjo obravnavo je še mnenje Združenja občin Slovenije, ki ga skrbijo finančne posledice zakona, konkretno dodatni visoki stroški izdelave energetskih izkaznic za vse javne stavbe. Načeloma energetske izkaznice podpirajo, zaradi dodatnih stroškov pa predlagajo zamik uveljavitve tega določila. Vrsto pripomb, o kakršnih smo že precej pisali, pa je na državni zbor kot občan poslal tudi Franc Kalan; protestira proti po nepotrebnem zapletenih postopkih v zvezi z izdajo izkaznice, proti absolutno previsoki ceni (morala bi biti nekajkrat nižja, podobno kot v drugih državah EU), negoduje nad pričakovanimi zapleti pri urejanju lastniških razmerij v večstanovanjskih stavbah in konfliktom interesov med izkazničarji in dobavitelji opreme, dvomi o strokovnosti neodvisnih strokovnjakov itn.
Lobisti in kritiki so dosegli, da so poslanci koalicijskih strank – najbrž v soglasju z resornim ministrstvom – začeli iskati novo rešitev, in to v zadnjem hipu. Iz pregleda amandmajev za tretje branje ni videti, da bi prisluhnili občinam ali občanu, predlagajo pa v uvodu omenjeni rešitvi.
Mali popravek,
Lahko bi zaploskali, ampak ... Nerešeno ostaja vprašanje, kako bodo ravnali lastniki v večstanovanjskih stavbah, kjer ni mogoče izdelati izkaznice samo za posamezno stanovanje, ampak jo bodo morali izdelati za hišo kot celoto (strokovnjaki menijo, da je takih večina). Kdo bo takrat plačal izkaznico, če že predlagatelj ni mogel določiti, da gre strošek iz rezervnega sklada? Prvi prodajalec, vsi lastniki? Zdi se, da si bo država spet oprala roke, problemi in spori pa bodo ostali.
In druga rešitev: Namesto izločene določbe predlaga koalicija drugo prehodno obdobje, ki bo veljalo pri prometu z nepremičninami: lastniki bodo morali najkasneje konec leta 2014 zagotoviti, da se pri oglaševanju prodaje ali oddaje stanovanja ali hiše navedejo tudi energijski kazalniki. Dodan je odstavek, po katerem bodo za kršitev kaznovani (z 200 evri globe) šele po 12 mesecih od sprejetja zakona. Nepremičninski posredniki bodo zadovoljni, najbrž pa lahko pričakujemo zadrege na trgu tik pred iztekom roka – kakršen koli že bo.
A to še ni vse ...
Čeprav državni zbor dopolnilo sprejme, je vrsta pripomb v zvezi z izkaznico še vedno aktualnih. Na primer (previsoka) cena izkaznice, sama njena izdelava (ki jo bo treba dodelati s spremembo podzakonskih aktov, pravilnikov), odgovornost in neodvisnost izkazničarjev itn. Predvsem pa bo morala država odkriti formulo za resnično motivacijo lastnikov stavb za izboljšanje energetske učinkovitosti. Kaj ko bi, denimo, določila, da bo tisti lastnik, ki bo z energetsko izkaznico dokazal, da je njegova stavba energetsko nadučinkovita, plačal nižji nepremičninski davek?
