Tiskane izdaje
»Ko vlada govori o 60.000 delovnih mestih, je to več ali manj filozofski koncept. Predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo, vendar ne vedo natančno, kako,« je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Gospodarstveniki so pri napovedi potencialnih možnosti na trgu dela izhajali iz podjetništva, kar menda pomeni, da vedo, kateri podjetniki bi njihov načrt lahko uresničili in na katerih trgih. »Internacionalizacija bi nam za začetek lahko prinesla okrog 11.000 delovnih mest. V izvozu delajo podjetja, ki na zaposlenega ustvarijo 100.000 evrov prihodka, 10.000 delovnih mest poveča izvoz za milijardo evrov. Imamo tudi predlog posredovalnice del za slovenske obrtnike v sosednjih državah - nekakšen oglasnik za njihovo promocijo v Italiji in Avstriji, kjer so številne obrti izrazito deficitarne,« je potencialne možnosti za številna delovna mesta nanizal Hribar Milič.
Veliko možnosti je v energetski prenovi stavb, saj je 83 odstotkov stavbnega fonda v Sloveniji energetsko zastarelega in potrebnega obnove, kar bi po oceni GZS ustvarilo 10.000 delovnih mest.
Do leta 2020 bi s predvidenimi investicijami v vrednosti štiri milijarde evrov največ delovnih mest, kar 20.000, pridobili v energetiki in pri izboljšanju energijske učinkovitosti, kjer je višina predvidenih investicij 600 milijonov evrov. Samo z gradnjo devetih elektrarn na spodnji Savi bi lahko odprli predvidoma 13.500 novih delovnih mest. V linijski infrastrukturi (ceste, železnice) bi s predvidenimi investicijami pridobili 15.000 novih delovnih mest, v projektih kohezije pa 5000.
»V združenju inženiring, kjer že dve leti delamo na oživitvi gospodarstva, smo analizirali, kje so potencialne investicije, kje so ovire, da se ne uresničijo, kako te ovire odpraviti in kako začeti novi investicijski cikel. Omenjeni projekti bi prinesli okrog 50.000 delovnih mest (20.000 v energetiki, 15.000 v linijski infrastrukturi in 15.000 pri energetski sanaciji stavb), dodatno bi jih 10.000 pridobili s sinergijskimi učinki,« je seštel direktor združenja za inženiring Vekoslav Korošec.
Na GZS poudarjajo, da so to delovna mesta z visoko, nadpovprečno dodano vrednostjo. Da se načrti ne uresničijo, so krive predvsem birokratske ovire: dolgotrajni postopki vključevanja v prostor in pridobivanja soglasij; na nacionalni ravni nimamo konsenza o resnem pristopu k določenim projektom, razen tega so na poti še okoljske omejitve (tudi Natura 2000), pretirana konservativnost pri umeščanju v prostor in nedodelani postopki financiranja, saj nimamo niti akcijskega načrta za tuje naložbe.
