Potopljeni svetilnik, posebno gospodarski

Najbolj svetle točke pri nas sta infrastruktura in usposobljena delovna sila. To dokazujejo tudi rezultati slovenske konkurenčnosti iz svetovnega letopisa konkurenčnosti, ki ga je minuli teden predstavil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja.

Slovenija je letos na tej lestvici med 60 državami zdrknila z 51. na 52. mesto, dve mesti pred Grčijo ... Pred nami so vse baltske in višegrajske države, Portugalska, Španija, Madžarska, daleč pred nami sta Poljska in Češka, tik za nami pa Romunija in Bolgarija. Nizko smo padli, ni kaj, in to še zlasti po merilu gospodarske uspešnosti, kjer smo bili še leta 2009 na 21., zdaj pa smo pristali na 51. mestu. Padec BDP, stagnacija izvoza, padec bonitetne ocene, luknja v javnih financah in mrtvilo pri tujih naložbah, kjer so bili lani tokovi šestkrat manjši kot leto poprej so glavni vzroki za takšen trend. Skrb vzbujajoča za konkurenčnost je tudi možna selitev podružnic tujih podjetij iz Slovenije.

Na repu po poslovni in vladni učinkovitosti

Nič bolje se nismo izkazali pri merilu vladne učinkovitosti, kjer je Slovenija že četrto leto zapored na neslavnem 53. mestu med šestdeseterico. Preseneča, da smo na izjemno visokem tretjem mestu, kar zadeva število postopkov za ustanovitev novega podjetja. Precej bolj porazni glede vladne učinkovitosti so rezultati ankete, ki je bila februarja in marca izpeljana med 116 slovenskimi menedžerji. Po merilih učinkovitosti izvajanja vladnih odločitev, transparentnosti vladnih politik, prilagodljivosti vladne politike razmeram v gospodarstvu, nevarnosti politične nestabilnosti in tako naprej se Slovenija uvršča med 57. in 60., torej zadnjim mestom na lestvici.

Še bolj porazni, če je to sploh mogoče, so anketni kazalniki poslovne učinkovitosti. Tu se Slovenija uvršča prav na zadnje mesto lestvice, kar zadeva učinkovitost regulacije bančnega in finančnega sektorja, zadolženost podjetij, učinkovitost nadzornih svetov pri nadzoru uprav, odprtost nacionalne kulture do tujih idej, učinkovitost velikih podjetij glede na mednarodna merila ... Izjemno zanimiva je tudi samopercepcija slovenskih menedžerjev: po njihovih odgovorih, kako ocenjujejo kredibilnost menedžerjev v širši družbi, se namreč Slovenija uvršča na predzadnje, 59. mesto. Sodelavci Inštituta za ekonomska raziskovanja takšne rezultate deloma pripisujejo tradicionalni slovenski samokritičnosti, ki je domnevno precej večja kot v nekaterih sredozemskih državah.

Plusi: raziskave, izobrazba, zdravstvo

Že po tradiciji smo se na lestvici IMD najbolje izkazali pri infrastrukturi, in sicer pri »trdih«, torej merljivih kazalnikih. Po teh je Slovenija država, kjer cvetijo raziskave in razvoj (R&R). Po deležu razvojnikov in raziskovalcev na prebivalca smo osmi (predlani 16.), po izdatkih podjetij za R&R na 12. mestu, po celotnih izdatkih za R&R v BDP pa na še vedno uglednem 13. mestu med 60 državami. Da je Slovenija še vedno socialna država z razvejano javno infrastrukturo, kaže tudi velik delež javnih izdatkov za šolstvo in zdravstvo ter posledično tudi uvrstitev na 21. mesto, kar zadeva indeks človekovega razvoja.

Kot izhaja iz odgovorov menedžerjev, je Slovenija najbolj privlačna predvsem zaradi usposobljene in izobražene delovne sile, zanesljive infrastrukture, stroškovne konkurenčnosti in močne kulture raziskav in razvoja, najmanj konkurenčna pa je po merilih učinkovitega pravnega reda, usposobljene vlade, stabilne in predvidljive politike, do podjetij prijaznega okolja in dostopa do finančnih virov. Je potemtakem, če si ne zaupamo niti sami, sploh čudno, da nas je minuli teden tudi evropska komisija posvarila s časovno in vsebinsko tako zavezujočimi priporočili? Od 29. maja Slovenija svojega avta ne šofira več sama, smo že pod strogim nadzorom »evropskih partnerjev«, ki skrbno spremljajo dogajanja in že pripravljajo scenarije za takšno ali drugačno pomoč, ki bi bila zanesljivo pogojena z izboljšanjem gospodarske in vladne učinkovitosti. Zato zdaj, ko je zaupanje v Slovenijo tako zelo porušeno doma in na tujem, potrebujemo še toliko bolj učinkovite in zaupanja vredne vlado, sodišča, tožilce, menedžerje in bančnike. Nauke in sporočila iz letopisa konkurenčnosti IMD gre zato vzeti zelo zares.