Preprostejše in cenejše poslovanje s sosedo

Hrvaški vstop v Evropsko unijo bo prinesel precej sprememb za podjetja, ki poslujejo s sosednjo državo ali imajo tam svoje podružnice. Odpadle bodo carine, drugačno bo obračunavanje davkov, ne bo več uvoznih kvot za živila in carinskih pregledov, veljal bo prost pretok blaga.

Hrvaška je kot najnovejša članica EU morala sprejeti tudi direktive in zakonodajo povezave ter odpraviti določene svoje omejitve in izstopiti iz nekaterih sporazumov. Sosednja država postaja del enotnega trga, na katerem velja prost pretok blaga in ljudi, čeprav imajo pri zadnjem druge članice možnost izkoristiti prehodno obdobje, kar je večina, skupaj s Slovenijo, tudi storila.

»Odpravljene bodo carine, tranzit bo potekal hitreje, stroški poslovanja se bodo zmanjšali, slovenska podjetja bodo lahko skupaj s hrvaškimi nastopala v skupnih projektih za črpanje evropskih sredstev,« je prednosti odprtja slovenske južne meje za gospodarstvo povzela direktorica Podjetniško-trgovske zbornice Vida Kožar.

Morda najbolj opazna sprememba bo prav odprava carin. Odslej ne bo več treba carinskih dajatev pri uvozu blaga s hrvaškim poreklom v EU ter blaga s poreklom iz EU v Hrvaško. Določene carinske dajatve je resda odpravil že stabilizacijski pridružitveni sporazum med EU in Hrvaško iz leta 2007, toda nekatere so še ostale in so segale tudi do 40 odstotkov. Poleg tega ne bo več carinskega nadzora na meji s Hrvaško, kar pomeni hitrejši in cenejši pretok blaga, tudi tistega, ki zadnja leta ni bil več predmet carinjenja, a je kljub temu moral skozi preglede.

Vendar na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je treba o pretoku blaga med državami članicami EU poročati znotraj sistema Intrastat, ki ga podjetja, če poslujejo pretežno s Hrvaško, morda niso vajena. Kljub temu pa si večina slovenskih podjetij, ki poslujejo na Hrvaškem, med njimi Petrol in Merkur, obeta lažje in cenejše logistične poti in s tem večjo konkurenčnost na hrvaškem trgu. To pa bo veljalo tudi za vse konkurente iz EU, ki se doslej na trg naše južne sosede niso tako intenzivno spuščali.

Ti bi lahko, tako kot slovenska podjetja, izkoristili prost pretok blaga. Hrvaška danes postaja pogodbenica sporazumov o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila s posameznimi tretjimi državami. Hkrati pa nehajo veljati prostotrgovinski sporazumi, ki jih je z nekaterimi tretjimi državami podpisala Hrvaška. Med drugim sosednja država ni več pogodbenica Cefte. To med drugim pomeni, da se bodo poslabšali pogoji izvoza podjetij v slovenski lasti na Hrvaškem, ki izvažajo v članice Cefte.

Nič več uvoznih kvot

Za živilsko industrijo bo dobrodošla ukinitev uvoznih kvot, ki si jih je v pristopnih pogajanjih uspelo zagotoviti sosednji državi. Z zaščito pred konkurenco iz EU je varovala svojo proizvodnjo, ki bi ji konkurenca lahko prišla najbolj do živega. Slovenska živilska podjetja so po mnenju direktorice zbornice agroživilskih podjetij pri GZS Tatjane Zagorc zdaj na hrvaškem trgu v bolj enakopravnem položaju. Pričakujejo, da bodo lahko razširila svojo ponudbo. Pa tudi, da bodo poslovala ceneje. »Večina podjetij, ki so že na hrvaškem trgu, pričakuje boljšo rentabilnost poslovanja. Boljše in hitrejše logistične možnosti so ena ključnih točk, saj se odpravljajo zastoji na meji in dodatna kontrola,« je poudarila Zagorčeva. Tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so prepričani, da bo odprava režima tarifnih kvot pozitivna sprememba zlasti za slovenske izvoznike kmetijskih proizvodov na Hrvaško.

Nekaj sprememb bo tudi pri davkih. Obračun davka na dodano vrednost ne bo več predmet carinske obravnave, saj se odslej promet s Hrvaško šteje za notranje transakcije v EU. Zato bo tudi tu veljalo pravilo »samoobdavčitve«, poleg tega ne bo več dvojnih obdavčitev, ki so bile po navedbah GZS še vedno precej pogoste.

Podjetja, ki so na Hrvaškem imela svoja predstavništva, bodo morala spremeniti njihovo pravno obliko v podružnice ali samostojne gospodarske družbe. Obveznost odpiranja predstavništev bo veljala le še za podjetja iz tretjih držav.

Manj sprememb bo, kot omenjeno, za zdaj pri pretoku delovne sile. Državni zbor je sprejel zakon, po katerem se pravice hrvaških državljanov do zaposlovanja in dela v Sloveniji ne bodo spremenile še dve leti. Vzrok za odlog odpiranja meja za iskalce dela iz sosednje države je gospodarska kriza v naši. Hrvaška ima možnost recipročnosti, zato bo verjetno tudi hrvaški trg za zdaj vsaj delno zaprt za slovenske iskalce zaposlitve.

Tako gospodarstvo kot državljani si bodo lahko končno oddahnili tudi pri računih za uporabo storitev mobilne telefonije. Danes namreč začne veljati evropska uredba o gostovanju v tujih omrežjih (roamingu), kar pomeni, da se cene na Hrvaškem izenačujejo s cenami v drugih državah EU.