Prometna infrastruktura zavira razvoj logistike

Slovenski logistiki in transportu ne pomaga veliko dobra zemljepisna lega Slovenije na križišču med zahodom in vzhodom ter severom in jugom, saj se kljub razvojnim potencialom ne more razvijati, tako kot bi si želela, predvsem zaradi slabe prometne infrastrukture, ki je krvni obrok vsakega razvitega gospodarstva.

Brez naložb v prometno infrastrukturo v Sloveniji ne bomo dosegli razvojnega preboja, kar pomeni, da je potreben enoten, celovit načrt razvoja prometne infrastrukture, ki bi vseboval realno vizijo in časovni načrt gradnje ter seveda vire financiranja. Na ministrstvu za okolje in prostor so se lotili tega projekta, in kot je na konferenci o prihodnosti slovenske logistike, ki je bila prejšnji teden na Gospodarski zbornici Slovenije, povedal sekretar v službi za zunanje zadeve ministrstva za infrastrukturo in prostor Matjaž Vrčko, bo ta strategija pripravljena prihodnje leto. Gre za celovit nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, ki bo nadomestil zdajšnje parcialne programe, na podlagi katerih se je skoraj v celoti uresničil avtocestni program, drugi pa so bili postavljeni na stranski tir, vključno s posodobitvijo železniške infrastrukture.

In prav na tej je velik poudarek tudi v Evropski uniji, ki s pomočjo programa Connecting Europe Facility (CEF) financira tako imenovano vseevropsko prometno omrežje TEN-T (Trans European Network - Transport). Jedrni oziroma osnovni del omrežja TEN-T, pri katerem je poudarek na železniški infrastrukturi, obsega devet glavnih koridorjev: dva v smeri sever–jug, trije v smeri vzhod–zahod, štirje koridorji pa so diagonalni. Skozi Slovenijo gresta dva koridorja, in sicer baltsko-jadranski in mediteranski koridor. Jedrni del omrežja TEN-T bo zgrajen do leta 2030, celotno načrtovano omrežje pa do leta 2050. V finančni perspektivi 2014–2020 ja za infrastrukturne projekte TEN-T namenjenih 26 milijard evrov.

Drugi tir kisik za Luko Koper

Udeleženci konference o prihodnosti slovenske logistike, bilo jih je nekaj manj kot sto iz največjih slovenskih transportnih in logističnih podjetij, so bili enotnega mnenja, da se mora naša država čim prej odločiti, kakšna je njena strategija glede prometne infrastrukture. Najodločnejši je bil Gašpar Gašpar Mišič, ki je politike opozoril, naj se nehajo igrati s prometno in logistično infrastrukturo, in se zavzel za čimprejšnji začetek gradnje drugega tira Koper–Divača. Če se to ne bo zgodilo že prihodnje leto, Luka Koper ne bo mogla doseči načrtovanih 23 milijonov ton pretovora do leta 2020, kar je pet milijonov ton več kot letos.

Gašpar Mišič je zahtevo podkrepil s podatkom, da imajo v Luki Koper polno omaro študij o boljši povezanosti koprskega pristanišča z zalednimi trgi, med katerimi so največji madžarski, avstrijski in slovaški, ki so se nabrali v dvajsetih letih. »Zdaj je čas, da naredimo korak naprej in začnemo tudi delati, ne samo politizirati. Drugi tir ptrebujemo in pričakujem, da ga bomo prihodnje leto začeli graditi. Drugi tir je kisik za Luko Koper in brez kisika se Luka ne more več razvijati,« je poudaril Mišič. Ker gre pri drugem tiru za del omrežja TEN-T, bo zanj Slovenija koristila evropska sredstva. Udeleženci konference so očitali državi, češ da je nedopustno, da vsakokratna vlada spreminja načrte in strategije na področju prometne politike, ter se zavzeli za takojšen začetek gradnje drugega tira.

Država naj sprejme resolucijo o slovenski logistiki

Posodobitev železniške infrastrukture je v tesni povezavi z načrti Luke Koper in Slovenskih železnic. Prva načrtuje močno povečanje pretovora vseh blagovnih skupin, še posebej kontejnerjev, in sicer z letošnjih 600.000 TEU na dva milijona TEU do leta 2030. Poleg tega podaljšanje prvega in drugega pomola in poglobitev morskega dna na globino 14 metrov. Gradnja tretjega pomola je za zdaj dolgoročna naloga. Skupaj s Slovenskimi železnicami so se dogovorili za povečanje števila vlakov, ki vozijo v koprsko pristanišča z 52 na 72 na dan in za podaljšanje vlakovnih kompozicij s 500 na 550 metrov.

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je opozoril, da na leto izgubljajo približno sto milijonov evrov prihodkov in okoli 20 milijonov evrov dobička, ker prometna infrastruktura ni razvita približno tako kot v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Švici. Če bodo Slovenske železnice in Luka Koper povečevale pretovor in transport, tako kot so načrtovali, to je z letošnjih 18 milijonov ton na 23 milijonov ton leta 2020, je leto 2017 tisto, ko zdajšnja infrastruktura ne bo več zmogla zadovoljiti njihovih potreb. Ozko grlo ni le proga Divača–Koper, ampak tudi enotirne proge Ljubljana–Jesenice, Maribor–Šentilj in Pragersko–Hodoš. Na teh odsekih je vrednost del, ki jih bodo opravili do konca leta 2015, približno 800 milijonov evrov. S temi ukrepi bo prepustnost železnice proti Luki Koper večja za 20 odstotkov.

Na konferenci so podprli resolucijo o razvoju slovenske logistike in transportni infrastrukturi, ki sta jo sredi letošnjega leta predstavila dr. Aleš Groznik in dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, in predlagali državi, naj jo vzame za svojo. Med drugim sta predstavnika ugotovila, da bi Slovenija morala do leta 2030 v prometno infrastrukturo investirati 400 milijonov evrov na leto. Večina tega denarja bi bila namenjena posodobitvi železniške infrastrukture. Iz proračuna bi namenili od 260 do 270 milijonov evrov na leto, razliko pa bi prispevali evropska sredstva in zasebni vlagatelji.

Z gradnjo proge Divača–Koper bo premagana velika ovira, saj zdaj vlaki na tem odseku vozijo s hitrostjo le 26 kilometrov na uro.