Prošnja ministru Židanu, naj pohiti

Če bo država do konca desetletja zgradila hidroelektrarni­ Brežice in Mokrice, bo spodnjesavska veriga leta 2020 le prek DDV, davka od dohodka in vzdrževanja brežin obogatila proračune za dobrih 15 milijonov evrov. A država se obnaša, kot da si denarja ne želi, in zamuja z iskanjem finančnih virov za dokončanje verige.

Skupaj z delujočima HE Brežice in Mokrice naj bi veriga leta 2020 generirala za pet milijonov evrov koncesnin in vodnega povračila, 2,5 milijona davka od dobička, okoli šest milijonov DDV od prodaje električne energije, družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) pa naj bi za vzdrževanje brežin namesto države namenila 1,8 milijona evrov.

Letos, ko obratujejo prve tri (Boštanj, Blanca in Krško) od petih hidroelektrarn, bodo isti viri obogatili javne finance za 3,5 milijona evrov. Prihodki iz naslova DDV za leto 2014 v marca izdelani študiji o vplivu verige na proračun Slovenije v izračunu niso upoštevani, saj se zaradi vstopnega davka, vezanega na investicije v gradnjo HE Brežice, izničijo. Tudi če se ne bi, bi javni proračuni na račun verige letos še zmeraj prejeli le slabo polovico zneska, predvidenega za leto 2020. Ob številnih drugih pozitivnih učinkih spodnjesavskih hidroelektrarn je na dlani, da čimprejšnja izgraditev verige prinaša številne prednosti. A namesto da bi država pospešila projekt, zaradi iskanja finančnih virov grozijo celo dodatne zamude.

Čas za razpise, denarja pa ni

Že zdaj je jasno, da namesto dokončanja projekta leta 2015 energetiki zadnje, pete elektrarne v Mokricah pred jesenjo 2019 zagotovo ne bodo zagnali. Gradnja energetskega dela četrte elektrarne Brežice, vrednega 118 milijonov evrov, se je začela marca letos in poteka brez zapletov. A želeni začetek poskusnega obratovanja septembra 2017 je odvisen predvsem od pravočasnega začetka gradnje 173-milijonskega infrastrukturnega dela.

Država bi morala konec leta začeti izkopavati akumulacijski bazen, pogoj za to pa je, da bodo razpisi za izvajalca del objavljeni poleti. Toda država finančnih virov še ni določila, zaradi istih razlogov pa je leta 2009 prekinila razpis za izvajalca del na akumulaciji za HE Krško in dela preložila za leto dni.

»V začetku maja sem ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu poslal pisno prošnjo, naj posreduje in poskrbi za zaprtje finančne konstrukcije za infrastrukturni del HE Brežice,« je dejal Bogdan Barbič, direktor podjetja HESS. Na MKO so za Delo marca pojasnili, da bodo finančni viri znani šele jeseni. Medtem ko bodo 16 milijonov evrov prispevali energetiki in elektropodjetja, bosta iz podnebnega sklada namesto 25 milijonov evrov kanila le dva milijona in država si ne upa podpisati januarja prejete pogodbe za najetje 75-milijonskega posojila pri EIB. Tako državi kot premajhen vir za zdaj ostaja le vodni sklad.

Prejšnji teden so na ministrstvu ob naši novi poizvedbi le potrdili, da napredka v dveh mesecih ni bilo: »Finančna konstrukcija pri HE Brežice še vedno ni določena. Vlada je s tem seznanjena in bo morala določiti, iz katerih finančnih virov se bodo zagotovila finančna sredstva.« Niso pa odgovorili ne na vprašanje, kdaj bo država podpisala kreditno pogodbo in kdo bo odplačeval obroke, ne na poizvedbo, zakaj MKO ni uvrstil protipoplavnega dela investicije v partnersko pogodbo med Slovenijo in EU. V novi finančni perspektivi EU 2014–2020 bodo namreč za ta namen na voljo nepovratna sredstva.

»V delu investicije, za katero je pristojno ministrstvo za infrastrukturo, je ta že uvrščena v partnersko pogodbo. Enako je s HE Mokrice,« se je nad neaktivnostjo okoljskega resorja začudil direktor HESS ­Barbič.

Gradnja HE Mokric leta 2016?

Pri HE Mokrice (95 milijonov evrov energetika, 80 infrastruktura) se tudi obetajo finančni zapleti. Energetiki so v začetku maja oblikovali strokovno skupino, ki mora v pol leta najti odgovore na tehnična vprašanja glede HE Mokrice: razdelitev energetskega potenciala delno v Sloveniji načrtovane akumulacije hrvaške HE Zaprešić, negativni učinek slovenske verige na prodonosnost na Hrvaškem, finančno donosnejše skupno obratovanje slovenske in hrvaške verige ali dva proizvodno ločena sistema z manjšim dobičkom ter poenotenje podatkov o največjih pretokih Save.

Brez nepričakovanih zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja bo gradbeno dovoljenje za HE Mokrice izdano v začetku leta 2016. Če bo denar na voljo pravočasno, je realno dosegljiv rok za začetek obratovanja celotne verige jesen 2019.