Tiskane izdaje
Portorož – Slovenski peki uspešno kljubujejo krizi in se prilagajajo spremenjenim tržnim razmeram, v katerih jim gre na roko tudi zaupanje potrošnikov v kakovost njihovih izdelkov, ki pa ni samoumevna in ima svojo ceno. O razmerah in predvsem o novih izzivih tega področja so govorili na 11. slovenskem simpoziju mlinarstva in pekarstva.
Pekarstvo je ena večjih in pomembnejših panog v slovenski živilskopredelovalni industriji, saj prispeva polovico vseh podjetij ter tretjino vseh zaposlenih. Tudi zato je pomembno, da so pogoji, v katerih dela, čim bolj urejeni. Poudarek letošnjega simpozija v organizaciji revije Mlinarstvo in pekarstvo je bil sicer na embalaži, sodobnih materialih in pravnih ureditvah s področja zagotavljanja varne hrane ter označevanja živil, toda pečat mu je dala tudi »inventura« ministra Dejana Židana po dogajanju v lanskem letu, ko so prav na pobudo slovenskih pekarjev sprožili akcije inšpekcijskih služb, v katerih se je potrdilo to, na kar so opozarjali peki: da je na slovenskem trgu neverjeten razcvet nelojalne konkurence malih zasebnih pekarn z delom na črno.
Inšpekcijske akcije so po besedah ministra pokazale na hudo napako v zakonodaji, saj je bilo v veliko primerih ugotovljeno, »da je mogoče z nič zaposlenimi, brez porabe elektrike in brez porabe pšenice ustvariti žemljo in jo prodati, pri čemer pa se država sploh ne more učinkovito odzvati na to vrsto neželenih čarovnij«. Zato je bilo treba spremeniti zakonodajo, še posebej tisto, ki je omogočala delo na črno. »Dobra novica je, da je bil zakon pred nekaj dnevi sprejet, te dni pa bo začel tudi uradno veljati.« Za dodatno zaščito proizvajalcev hrane, ki so se zaradi premoči trgovcev na trgu znašli v neenakopravnem položaju, je bila uzakonjena sprememba zakona v kmetijstvu, s katerim so bili predpisani skrajšani oz. najdaljši možni plačilni roki za hitro pokvarljiva živila, med katere spadajo tudi kruh in pekovski izdelki. Novost je tudi, da je s tem zakonom določena uvedba varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Židan je zbrane spomnil, da ministrstvo resno misli s svojo nalogo o skrbi za prehransko varnost. V zadnjih desetih ali celo dvajsetih letih država na tem področju ni bila uspešna. Po večini kazalnikov za zadnje desetletje velja, da je bilo denarja, ki ga je zagotovila Slovenija pridelavi hrane, relativno veliko, po deležu na hektar smo čisto v vrhu EU, morda nas nekoliko prehiteva le Malta, druge države ne, učinek pa ni dober, saj se je namesto povečanja prehranske varnosti z večjo kmetijsko proizvodnjo ta celo zmanjšala, tudi pri krušnem žitu.
»Takšnih razmer si srednjeročno in dolgoročno ne moremo privoščiti, zato z novo kmetijsko politiko prihajamo z novimi orodji. Eden pomembnejših bo nova oblika neposrednih plačil, proizvodno vezanih na izdatnejšo pridelavo krušnih oz. strnih žit. Spremembe bodo tudi pri nujnem prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam, z uveljavljanjem pravila priporočene pridelave in uporabe ustrezne tehnologije. Ob pričakovanju večje proizvodnje krušne pšenice in krušnih žit, iz katere bo več slovenskega kruha, je minister Židan navzočim zaželel, da bi se v žitni verigi letos še pred žetvijo dogovorili o cenah in odkupu pšenice.
