Tiskane izdaje
»Vprašati bi se morali, na kakšen način bodo financirali kredit, ki ga je dobil Todorić, Mercator pa ne. Agrokor je v tem trenutku večji dolžnik, slabši poslovni partner kot Mercator, saj se bodo plačilni roki podaljšali s 60 na 120 in več dni. Če se s tem strinjajo dobavitelji, trgovska in živilska zbornica in ostali, ki nič ne rečejo ob vsem tem, potem je vse v redu,« je dejal Euro Brozič.
»Agrokor je mlin, ki melje vse pred sabo in se širi z neobičajno hitrostjo,« je povedal Bruno Bulić. Povedal je, da so imeli trgovci, ki so bili zaposleni v prvem Mercatorju v Pulju, na začetku več kot dvakrat višje plače od trgovcev v drugih puljskih trgovinah. Kasneje pa so spretni vladni pogajalci vplivali na to, da so visoke Mercatorjeve plače postopma izenačili s plačami ostalih trgovcev. Kako jim je to uspelo? Bulić je naštel vrsto državnih funkcionarjev, ki so v teh pogajanjih zastopali državo in sindikate, kasneje pa so se zaposlili v Agrokorju. Tako je v Agrokorju zdaj zaposlen nekdanji (»najboljši na svetu«) guverner Narodne banke Hrvatske Željko Rohatinski, pa Damir Kuštrak, nekdanji predsednik združenja hrvaških delodajalcev, Vitomir Begović, generalni sekretar Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in predsednik vladnega urada za socialno partnerstvo, Ana Knežević, bivša predsednica ZSSH, Mato Greganovič iz ZSSH, itd. To, da so prej delali na nasprotnem bregu in so zdaj dobro plačani v Agrokorju, kaže, da hrvaški delavci v pogajanjih za svoje pravice niso imeli ravno dobrih pogajalcev, trdi Bulić in dodaja, da tako trgovske družbe, še bolj pa turistične v Istri poslujejo z visokimi dobički (nekatere turistične organizacije tudi z 20 do 30 milijoni evrov), vendar lastniki delavcem ne odstopijo niti nekaj odstotkov teh dobičkov za vsaj spoznanje boljše plače.
Hrvaški prodajalci imajo 3000 do 4000 kun mesečne plače (420 do 550 evrov), plače slovenskih trgovcev so približno 200 evrov višje (in za slovenske razmere med najnižjimi). »Sindikalni pogajalci hrvaških trgovcev so dopustili v kolektivni pogodbi formulacijo o najnižji možni osnovni plači, ki znaša kakih 200 evrov, zato se sindikat o višjih plačah sploh ne more več pogajati. Bulić to očita sindikalnim pogajalcem, medtem ko za upravo Agrokorja nima nobenih pripomb. Prepričan je, da ima Todorić dovolj socialnega posluha, da v Konzumovih trgovinah plače niso nižje kot v hrvaških Mercatorjevih, da ni manj zaposlenih in da so razlike med pravicami trgovcev zanemarljive. Prepričan je sicer, da Todorićeva uprava ne bo zniževala plač ali odpuščala delavcev, vseeno pa je slovenskim sindikalistom svetoval nepopustljiv boj.
Štefka Bezgovšek, predsednica sindikata trgovine iz Mercatorja: »Bojimo se vstopa Agrokorja, ker imamo informacije, da Agrokor nima kapitala in, da nas bo izkoristili za svoj obstoj. Še vedno upamo, da do te prodaje sploh ne bo prišlo. Če bi slovenska država uredila, da nekdo uredi naše kredite in plačilno politiko, bi Mercator lahko deloval samostojno,« je še dejala Štefka Bezgovšek.
