Sedanja reševanja bank so predraga za davkoplačevalce

O preteklih in morebitnih sedanjih težavah nemških bank smo se pogovarjali s predsednikom ustanove Bayerischer Finanz Zentrum in honorarnim profesorjem na European Business School EBS dr. Wolfgangom Gerkejem.

Nemške banke, ali vsaj njihova večina, zdaj veljajo za solidne, v preteklosti pa ni bilo tako. Kakšne so še vedno slabosti nemških bank in katere so njihove prednosti?

Nemške banke pridobivajo z močjo nemškega gospodarstva in so zato lahko delno izravnale pretekle slabosti, še posebno napačne špekulacije, to pa so naredile zelo različno. Zadružne banke so se zelo dobro okrepile z lastno močjo, prav tako hranilnice, deželne banke pa so s špekulativnimi posli ustvarile velike izgube in so zdaj pred tem, da se jih rešijo. Bayern LB se je to dobro posrečilo, WestLB pa ne, največja nemška mednarodna finančna ustanova Deutsche Bank ima ponekod po svetu pravne težave, Commerzbank pa si še išče strategijo. To je težka pot in zato so pravkar odpustili pet tisoč zaposlenih.

Kakšna je pravzaprav razlika med nemškimi bankami?

Nemški bančni sistem je zgodovinsko nastal kot sistem univerzalnih bank. To pomeni, da ponujajo vse od tradicionalnih bančnih storitev za stranke do investicijskega bančništva, številne pa se osredotočajo na posamezne regije.

Tudi zato so bile nekatere v preteklosti zelo odvisne od politike. Je to po preteklih škandalih zdaj bolje urejeno?

Vpliv politike na nekatere banke je bil v preteklosti res velik, zaradi neuspehov njihove politike pa se je zelo zmanjšal. Na zasebne poslovne banke politika že prej ni vplivala, a tudi pri deželnih bankah so mnogi politiki zdaj skromnejši. Spoznali so, da je lahko tvegano za njihove lastne kariere, če se poskusijo tudi kot bančniki.

In kaj bi odgovorili na očitke Grkov in drugih južnih Evropejcev, ki zatrjujejo, da je večina denarja za njihovo reševanje v resnici odtekla k reševanju nemških bank in njihovih investicij v evrskem območju?

Res je veliko denarja odteklo v evropske finančne ustanove in ta denar še ni prišel do državljanov in podjetij, ker banke kupujejo državne obveznice, ponekod, na primer v Španiji, so k temu prisiljene. Zato se moramo danes vprašati, ali je bilo prav toliko denarja potrošiti za reševanje kreditnega gospodarstva, morda bi bilo bolje, če bi ga uporabili neposredno za reševanje strank.

V ZDA so se tega lotili bolj odločno, poleg tega tam podjetja niso tako zelo odvisna od bank.

ZDA so tradicionalno bolj usmerjene h kapitalskim trgom, ameriškim podjetjem pa je tudi lažje kot nemškim, saj je prebivalstvo bolj pripravljeno investirati. Zato je nemškim podjetjem denar težko pridobivati neposredno na kapitalskih trgih, bolj so odvisna od finančnih posrednikov.

Ali se nemškim bankam zdaj napovedujejo težave zaradi nizkih obrestnih mer?

Te težave so že hude in dolgoročne, realno gledano, prinašajo vsakodnevno razlastninjenje varčevalcev in prejemnikov rent, ki zaradi nizkih obresti ne dobijo nazaj niti izgub zaradi inflacije. Država se lahko financira z izjemno nizkimi obrestmi, ki jih manipulirajo centralne banke, a to ne more biti dolgoročna rešitev. Največje težave imajo tiste finančne ustanove, ki jamčijo obresti.

In kakšne bodo težave, če se bo obrestna politika nadaljevala kot doslej?

Težave bodo imeli varčevalci, bančne stranke in stranke zavarovalnic, svojega premoženja ne bodo povečevali, ampak se bo to vztrajno zmanjševalo. To je zelo nepravičen proces prerazdelitve bogastva, ki ga zavestno izvaja politika.

In kako komentirate sedanje predloge za reševanje bank? Je nemški predlog, da bodo manjše banke ostale pod nadzorom posameznih držav in bi na evropski ravni nadzorovali le večje in sistemsko pomembne, pravilen?

To je prava pot, nadzor evropskih superuradnikov nad manjšimi bankami ne bi imel nobenega smisla. Že tako je napačno, da bo nadzor potekal s pomočjo evropske centralne banke, ki ima veliko preveč različnih interesov. Veliko bolje bi bilo, če bi za to ustvarili poseben urad.

Ali po uvedbi okrepljenega nadzora pričakujete še več primerov razbitja nemških in drugih bank, tako kot se je zgodilo z WestLB?

Danes je mogoče bolj optimistično gledati v prihodnost. Bistveno je, da bodo imele banke dovolj kapitala za zavarovanje tveganj, ki se jih bodo lotevale, kriteriji Basel III gredo v to smer. V interesu bank je, da bodo v prihodnosti imele več temeljnega kapitala.

Gre po vašem prepričanju tudi evropska bančna politika v pravo smer?

Po mojem je smer narobe obrnjena, sedanja reševanja so veliko predraga za evropske davkoplačevalce, veliko več bank bi bilo treba razbiti. Treba bi bilo reševati bančne stranke, ne pa banke.