Tiskane izdaje
Svetovalna družba Deloiite je znova (petič) opravila anketo med več kot 600 finančnimi direktorji trinajstih vzhodnoevropskih držav o stanju v gospodarstvu in obetih za letos. V Sloveniji so anketo izvedli tretjič, tokrat je bilo vanjo vključenih več kot 30 finančnih direktorjev največjih domačih gospodarskih družb.
Kot je pokazala anketa, slovenski finančni direktorji tudi letos ostajajo pesimistični glede finančnih obetih njihovih družb, še več, prepričani so, da se Slovenija leta 2014 še ne bo izkopala iz krize. Nasprotno; slovensko gospodarstvo bo tudi v tem letu zaznamovala recesija, kar 62 odstotkov vprašanih namreč napoveduje, da se bo slovenski bruto družbeni proizvod (BDP) letos še znižal. Pesimistične so tudi napovedi o brezposelnosti; kar 89 odstotkov vprašanih jih meni, da se bo stopnja brezposelnosti v naslednjih dvanajstih mesecih povečala, od tega jih skoraj četrtina meni, da občutno.
Najemanje posojil ostaja neprivlačno
Slovenija močno izstopa tudi po dostopnosti do novih posojil. Medtem ko finančni direktorji na Poljskem, v Litvi in Latviji menijo, da so posojila lahko dostopna, je slika pri nas drugačna. Skoraj 80 odstotkov anketiranih namreč meni, da so nova posojila v Sloveniji najtežje dostopna v regiji, kar Slovenijo uvršča na rep, celo za Romunijo, Hrvaško in Srbijo. Kar 41 odstotkov direktorjev ugotavlja, da ostaja najemanje posojil pri bankah neprivlačno, občutno pada tudi delež tistih, ki menijo, da je povečanje kapitala podjetja privlačen vir financiranja.
»Rezultati ankete so bili pričakovani. Če izhajamo iz definicije, da je pesimist zelo dobro informiran optimisti, slovenski finančni direktorji očitno niso najmanj informirani ljudje v državi,« ugotavlja predsednik uprave Deloitte v Sloveniji Yuri Sidorovich. Po njegovem mnenju rezultatov ankete ne bi smeli ignorirati, skrajni čas je tudi za korenite spremembe. Najslabše je zdaj, ko bankrotirana podjetja polnimo z denarjem, brez da bi ob tem karkoli spremenili, »le vprašanje časa je, kdaj bo spet počilo, je ugotovil Sidorovich.
Nenaklonjeni novim dajatvam
Med prioritetami za letos finančniki izpostavljajo izboljšanje likvidnosti in prestrukturiranje dolgov, rast prihodkov na trenutnih in novih trgih, daleč najmanj pomembna prioriteta pa so po njihovem mnenju nove investicije, kar ni dobra napoved na dolgi rok, ugotavlja Katarina Kadunc iz Deliotte. Za slovenska podjetja so še vedno najbolj pomembni nemško govoreči trgi (Avstrija, Nemčija), sledijo trgi nekdanjih jugoslovanskih republik, Rusija in države nekdanje Sovjetske zveze.
Pri odgovoru na vprašanje, kaj bo najpomembnejše za rast gospodarstva v letošnjem letu so finančniki precej deljenega mnenja; enotnega recepta nima nihče, izpostavljajo pa zlasti tri ukrepe; razvoj finančnega sektorja, zmanjšanje davkov in korupcije. Zanimivo je, da le štirje odstotki vprašanih kot pomemben dejavnik za gospodarstko rast omenjajo državno pomoč podjetjem. Bolj enotni pa so pri vprašanju, kaj so glavne ovire gospodarske rasti. Kar 35 odstotkov vprašanih direktorjev za slabo gospodarsko rast »krivi« preveliko vmešavanje države v gospodarstvo, 25 odstotkov pa prepogoste spremembe v gospodarski politiki države. Zelo nenaklonjeni so tudi novim dajatvam; temu nasprotuje kar 54 odstotkih vprašanih, le za 24 odstotkov vprašanih je še najbolj sprejemljiva uvedba nepremičninskega davka, med drugim kaže anketa Deloitte.
Bolj nabrušeni za tveganja
Deloitte je letos prvič opravil anketo tudi med finančnimi direktorji hitro rastočih slovenskih podjetij v zasebni lasti, saj so želeli preveriti gospodarsko klimo tudi v manjših zasebnih podjetjih. To je pravzaprav novost, saj so tovrstno anketo izvedli le v Sloveniji, v drugih državah pa ne.
Tako kot večina finančnih direktorjev največjih slovenskih družb (42 odstotkov), tudi večina finančnikov, ki bdijo nad hitro rastočmi podjetji v zasebni lasti (41 odstotkov) meni, da bo stanje na področju rasti BDP v tem letu ostalo nespremenjeno. Pomembno razliko pa je zaznati v mnenju tistih, ki so glede tega zelo optimistični; če je med finančnimi direktorji največjih slovenskih družb takih le 3 odstotke, pa je zelo optimističnih glede rasti BDP v tem letu kar 18 odstotkov finančnih direktorjev hitro rastočih podjetij.
Če so finančniki iz največjih slovenskih družb na vprašanje, ali je zdaj primeren čas, da družbo izpostavijo večjim tveganjem, odgovorili s soglasnim ne (100 odstotkov), pa je skoraj četrtina anketiranih finančnikov iz hitro rastočih podjetij v zasebni lasti bolj optimističnih in menijo, da je zdaj pravi čas za izpostavljanje novim »izzivom«. Najemanje bančnih posojil je za finančne direktorje hitro rastočih podjetij v zasebni lasti precej manj privlačno (65 odstotkov) kot za finančnike v največjih slovenskih družbah, a še vedno privlačno za trikrat več anketiranih v hitro rastočih podjetjih v zasebni lasti (18 odstotkov) kot pa v največjih družbah (3 odstotkov). Pri tem še veliko več vprašanih v hitro rastočih podjetjih v zasebni lasti ocenjuje, da so bančna posojila težko dostopna; tako denimo meni kar 94 odstotkov vprašanih finančnikov v zasebni sferi.
