Slovenski investitorji na Kitajskem so zadovoljni

Kitajska ostaja obetavni trg: Iskra Zaščite, Unior, Kolektor in Domel imajo tam svoja podjetja in dolgoročneje upajo na kitajske kupce.

Objavljeno
04. maj 2014 20.38
CHINA/
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Družba Iskra Zaščite ima na Kitajskem v 100-odstotni lasti podjetje, ki proizvaja za ameriški trg in lokalno prodajo, a je tam navzoča tudi z izdelki iz Slovenije. Lani jih je tja izvozila za pol milijona evrov.

Direktor podjetja Iskra Zaščite Goran Vučinič pravi, da na Kitajskem tržijo zlasti prenapetostne zaščite (izdelki, ki varujejo objekte in naprave pred posledicami udarov strel), začenjajo pa tudi tržiti rešitve za upravljanje energije, ki jih ponuja podjetje Solvera Lynx, katerega večinski delež so kupili lani.

Kitajski trg postaja čedalje večji in vse bolj odvisen od lastne potrošnje in investicij, kar je za prihodnji razvoj zelo dobro. Predvsem so v porastu infrastrukturni projekti, pri katerih so izdelki Iskre Zaščite zelo prisotni, zato je Kitajska med prednostnimi trgi te družbe.

Unior krepi prisotnost

Unior je leta 2005 v kitajskem mestu Yuyao (kakšnih 300 kilometrov od Šanghaja) ustanovil družbo Ningbo Unior Forging in ima v njej 50-odstotni lastniški delež. Zaposluje 322 ljudi, ki proizvajajo odkovke za kitajski trg, sicer pa tja izvažajo proizvode programa Strojna oprema; lani so jih tja izvozili za 5,3 milijona evrov.

V Uniorju pravijo, da je kitajski trg eden njihovih prednostnih in nanj stavijo. Prisotnost na njem bodo še krepili, predvsem na področju odkovkov ter prodaje namenskih strojev in ročnega orodja blagovne znamke Unior za potrebe profesionalnih uporabnikov.

Kolektor v nove prostore

Kolektor je lani svoje proizvodno podjetje Kolektor Automotive Nanjing preselil iz Wuxija v Nanjing, kjer izdelujejo komutatorje za kitajsko in korejsko avtomobilsko industrijo, manjši del pa jih izvažajo v Italijo in Indijo. Svojo ponudbo na kitajskem trgu bodo razširili na magnetne in hibridne komponente, ki jih že oziroma jih bodo izdelovali v svojem podjetju na Kitajskem.

Lani je Kolektor iz Slovenije na Kitajsko izvozil za 14 milijonov evrov, a kot pravi Primož Bešter, izvršni direktor za prodajo in marketing v koncernu Kolektor, si na tem trgu obetajo še večji delež. Po napovedih bo prodaja avtomobilov na Kitajskem do leta 2019 poskočila na 28 milijonov na leto. Do zdaj je bila vrednost proizvodnje njihovega podjetja na Kitajskem dva milijona evrov na leto, po preselitvi v novo tovarno Nanjingu pa bo poskočila na 20 milijonov, saj nameravajo dobro izkoristiti svoje primerjalne prednosti.

Za Domel Kitajska prava odločitev

Domel je na Kitajskem prisoten od leta 2005, od leta 2006 pa ima tam proizvodno podjetje in nabavno pisarno v mestu Suzhou, ki je 150 kilometrov oddaljeno od Šanghaja. Za proizvodnjo na Kitajskem so razvili robustno konstrukcijo sesalne enote, vgrajujejo kitajske materiale in proizvajajo samo za končno montažo na Kitajskem.

Direktorica Domela Jožica Rejec pravi, da tja izvažajo tudi izdelke iz proizvodnje v Sloveniji. Lani so jih na Kitajsko izvozili za tri milijone evrov, kar je štiriodstotni delež v njihovi prodaji v Sloveniji proizvedenih izdelkov. S kombinacijo proizvodnje na Kitajskem in izdelkov najvišje kakovosti iz Slovenije, kot pravi Jožica Rejec, ponujajo celostno ponudbo svojim kupcem. Dodaja, da so s proizvodnjo na Kitajskem lahko tudi bolj odzivni in manj občutljivi za tečajne razlike.

Poudarja, da je bil vstop na kitajski trg prava odločitev. »Postali smo globalni tudi z vidika proizvodnje in s tem bolj prilagodljivi in odzivni. Rezultat tega je bilo večje zaupanje kupcev in možnost optimalnejše ponudbe na dinamičnem in zahtevnem kitajskem trgu. Ohranili smo večji del proizvodnje v Sloveniji, da so kupci lahko izbirali in so se večkrat odločili za višjo kakovost. Če ne bi bili prisotni na Kitajskem, bi v Sloveniji verjetno manj proizvajali,« poudarja Jožica Rejec. Vendar se stroški dela in tudi drugi stroški na Kitajskem povečujejo za približno 15 odstotkov na leto. Tako se krepi kupna moč tamkajšnjega prebivalstva, vendar postaja Kitajska manj konkurenčna. Jožica Rejec predvideva, da bodo čez desetletje na Kitajskem proizvajali le še za azijski trg.