Socialni podjetniki imajo premalo poslovnega znanja

Ljubljana – Socialna ekonomija v Evropi zaposluje 11 milijonov ljudi oziroma deset odstotkov vseh zaposlenih. Pri nas številke niso tako visoke, saj imamo na tem področju le dva odstotka vseh zaposlenih.

Pred dvema letoma je Slovenija dobila zakon o socialnem podjetništvu, ki pa mu manjka še strategija. Po zagotovilih ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak bo ta pripravljena do poletja. Večina socialnopodjetniških pobud pri nas prihaja iz nevladnega sektorja. To pomeni, da je ta za razvoj socialnega podjetništva pomemben, je na posvetu v državnem svetu dejal Goran Forbici direktor CNVOS in dodal, da pomeni socialno podjetništvo presek družbene odgovornosti z ekonomijo. Raziskava o podpornem okolju za razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji, ki so jo opravili na zavodu Šenprime, je razkrila, da primanjkuje podjetniškega znanja v tem sektorju. Vprašani pa so sedanje podporno okolje ocenili za nepoznano, nezadostno in neustrezno. Potrebovali bi predvsem več izobraževanja na področju promocije, komuniciranja, finančnega in poslovnega svetovanja ter izobraževanja iz socialnega podjetništva. Odgovori pa nakazujejo, da bi si vsi želeli več pomoči države, a samo na to ne gre računati.

V Skladu 05 se ukvarjajo s financiranjem družbenih naložb in družbenih inovacij, predsednik uprave Primož Šporar pravi, da so potrebe večje od povpraševanja. Predvsem jih zanimajo socialna podjetja, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Jeseni bodo objavili javni poziv za prijavo socialno podjetniških projektov, saj bo v okviru evropskega sklada za investicije v socialno podjetništvo na voljo prva linija dveh milijonov evrov. Šporar pravi, da bodo podprli od pet do deset podjetij s po 100.000 evrov, nakazila pa naj bi se izvedli konec leta. Opozarja tudi, da je treba od ideje do pritoka denarja ponavadi opraviti veliko več dela, kot ga socialna podjetja uspejo. Prav zaradi pomanjkanja znanja so poslovni načrti prevečkrat premalo dodelani. Pa tudi, potencialni socialni podjetniki velikokrat niso pripravljeni za svoje ideje sprejeti tveganja, ampak bi raje sloneli na evropskih sredstvih.

Socialno podjetništvo je lahko priložnost tudi za mlade, da si sami ustvarijo delovno mesto in pomagajo pri zaposlovanju. Pri tem jim je v pomoč Socialni inkubator pri Študentski organizaciji, ki lahko pomaga pri promociji takšnih podjetij. Direktor Jernej Štromajer pravi, da imajo mladi veliko podjetniških idej in dobrih vizij, a se kmalu srečajo z birokratskimi in drugimi ovirami, ki jih pri uresničevanju ustavijo. Inkubator je podprl projekt Karocikel.

Za razvoj socialnega podjetništva pri nas bo torej treba še bolj vlagati v izobraževanje in informiranje.