Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Med tem, ko so se slovenski trgovci na 7. strateški konferenci o trgovini pogovarjali o tehnološkem napredku in globalnih razvojnih trendih v panogi, se je politika še vedno usklajevala o obliki in teži bremena, ki bo znatno pritisnilo tudi na njihova pleča, o davku na nepremičnine. Ki pa ceha očitno ni toliko vznemiril kot zadnje zvišanje DDV.
Trgovinska zbornica Slovenije je na podlagi dosegljivih podatkov njenih članov izračunala možne posledice novega nepremičninskega davka. Po besedah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije Mariče Lah enotnega pravila ni; posamezni trgovci bodo plačevali približno enako kot so doslej, nekateri več, drugi manj. Največja so odstopanja navzgor, saj bo ponekod davek celo do dvakrat višji od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V nekaterih občinah podjetja nadomestila niso plačevala, novi davek pa bodo.
»Zato smo vladi poslali dve novi priporočili,« je povedala Lahova. »Predlagamo, da bi na novi davek uvedla nekakšno socialno kapico. To pomeni, da vsaj v letu 2014 ne bi smel presegati sedanjega nadomestila za več kot 10 odstotkov. S tem bi pomagali gospodarstvu, da bi laže preživelo začetne šoke. Drugi predlog pa zadeva tveganja morebitne samovolje občin. Te bi po treh letih lahko same povečale davčne stopnje. Ker se utegnejo tedaj njihovi apetiti močno povečati, predlagamo, da zakon občine pri tem bolj omeji.« Kar zadeva višino davka trgovinska zbornica zagovarja stališče, da bi moral biti davek na nepremičnine matematični približek sedanjega nadomestila.
V Mercatorju denimo je bil lanski strošek stavbnega nadomestila dobrih 4,7 milijona evrov. Po uvedbi davka na nepremičnine bi bil letni strošek višji za okoli 1,5 milijona evrov, so ocenili v družbi, pri čemer pa niso upoštevali, da bi lahko nekatere občine zvišale svoj del davčne stopnje.Povišanje stroška bodo nadoknadili z odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, ki že teče, in z internimi stroškovnimi ukrepi (npr. racionalizacijo vzdrževanja). Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pa ob tem opozarja tudi na drugi konec palice: davek bo dodatno znižal kupno moč potrošnikov, povečal njihovo zadržanost in previdnost, tako da bo trgovcem hkrati povečal stroške in znižal iztržek.
Glavni direktor Spara Slovenija Igor Mervič pa je povedal, da bo po dosedanjih izračunih Spar plačeval več davka, kot je sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Koliko več, težko oceni, saj ima Spar nekatere nepremičnine v lasti, in bo zanje plačeval davek neposredno, pri tistih, ki so v najemu, pa se bo breme verjetno prevalilo v najemnine. »Višjih davkov seveda nihče ne sprejme z veseljem, a vemo, da vlada ta hip nima druge izbire. Očitno je vrzel v bilanci res uničujoča. Ampak, kako to rešujemo v podjetjih? Poskušamo povečati prihodke, hkrati pa vlečemo poteze tudi na strani stroškov. To pa pri naši vladi pogrešam - hkratno (a ne radikalno) racionalizacijo na odhodkovni strani in povečanje učinkovitosti. Gospodarstvu pa bi morala zagotoviti stabilno poslovno okolje,« je odločen Mervič.
