Tiskane izdaje
Ljubljana – Februarja je gospodarsko ministrstvo (MGRT) razveljavilo 30 milijonov evrov vreden razpis za spodbujanje razvoja novih produktov. V pol leta se ni zgodilo nič, nasprotno, SVRK in MGRT se obnašata, kakor da ne gre za prave, ampak papirnate milijone.
Ministrstvo za gospodarski razvoj je že pred časom predlagalo, da bi polovico sredstev iz propadlega razpisa (sumi korupcije), omenjenih 30 milijonov evrov, namenjenih programu spodbujanja novih produktov v obdobju 2013–2015, usmerili za ukrepe SID banke, drugo polovico pa za Slovenski podjetniški sklad, konkretno njegove garancije za bančne kredite s subvencionirano obrestno mero. Tako so na MGRT za Delo odgovorili 16. maja letos. Takrat so tudi pripisali, da gre za »sredstva presežnih pravic porabe – overcommitmment, za katerega se MGRT poteguje pri Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).« In hkrati predvidevali, da bo julij 2014 čas, ko bodo tudi objavili oba instrumenta. A to se ni zgodilo.
V vmesnem času je z marcem postala glavna »oblast« upravljanja evropskih sredstev tudi vladna služba, na kratko že omenjeni SVRK. Na SVRK niso bili najbolj navdušeni nad predlogom MGRT, predvsem pa so med vrsticami, kakor smo razumeli, poskušali povedati, da s »strganjem sredstev« za te milijone iz propadlega razpisa na MGRT niso naredili dovolj. Toda na MGRT so vztrajali in nam v začetku julija potrdili že svoj znani predlog. Namreč, da so na SVRK »naslovili predlog, da se prerazporedijo presežne pravice porabe v višini 30 milijonov evrov – polovico na SID banko in polovico na Slovenski podjetniški sklad«. Ob tem so na MGRT še zapisali: »Da bi zagotovili možnost izvedbe tehnološko-razvojnih projektov podjetij, je ministrstvo pristopilo k podaljšanju kreditne linije za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov pri SID banki do 30. junija 2015. Zdaj je tam na voljo še okrog 50 milijonov evrov povratnih sredstev.«
Ministrske žogice in pogoji
A s tem predlogom očitno ni zadovoljna Andreja Kert, ki vodi SVRK. Tako se zdi, da si na objektivno najvišji ravni žogico podajata Andreja Kert, pred zagonom SVRK zaposlena na MGRT, in gospodarski minister Metod Dragonja, ki ga v času, ko je propadel Spiritov razpis, sploh še ni bilo na MGRT. Iz SVRK so nam sredi julija potrdili, da so »delitveni« predlog za teh očitno v slovenskem birokratskem vesolju tavajočih 30 milijonov kohezijskih sredstev od MGRT prejeli, a da imajo nanj pripombe oziroma kar pogoje. Da naj MGRT pripravi skupni predlog za dodatne pravice porabe na ravni celotnega operativnega programa, in ne samo za prvo prednostno usmeritev.Da naj pripravi celovito analizo potrebe po sredstvih z vidika absorpcijske sposobnosti podjetij in razpoložljivosti prostih sredstev (predvsem integralnih). In pri tem je SVRK poudaril: »Še posebno glede na to, da tako na SID banki kot na Slovenskem podjetniškem skladu obstajajo prosta sredstva, ki so na voljo gospodarstvu za predlagane namene.«
Ob tem so na SVRK še zapisali, da se dodatne pravice porabe ministrstvom dodeljujejo na podlagi podanih vlog, ki vsebujejo vso predpisano dokumentacijo. Torej so, kakor razumemo, MGRT preprosto povedali, da ni naredil »domače naloge«. SVRK: »Ko bo organ upravljanja (torej SVRK) prejel vlogo in poročilo o izvedenih aktivnosti, jo bo obravnaval, če bodo sredstva še na voljo. Pri odločitvi o dodelitvi dodatnih pravic porabe pa so ključni pripravljenost in izvedljivost projektov ter analiza potrebe po dodatnih projektih glede na realizacijo po posamezni prednostni usmeritvi.«
Razumeti je mogoče, da se SVRK ne strinja s predlogi MGRT. In kaj potem pravijo na MGRT? Tam so odgovorili, da so skladno s pogoji SVRK že pripravil zahtevano gradivo za svoje instrumente v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov in preverili absorpcijsko sposobnost po vseh prednostnih usmeritvah, ki so v pristojnosti MGRT.« Iz SVRK so nam včeraj popoldne odgovorili, da so predlog za dodelitev dodatnih pravic porabe v okviru 8. javnega pozica RRP 1. avgusta prejli in ga še proučujejo.
Kaj torej pomeni »pingponganje« med SVRK in MGRT? Ali to, da imamo v državi na desetine milijonov, v tem primeru 30 milijonov (od tega 25 evropskih), ki jih zaradi neaktivnih in očitno nesodelujočih državnih služb ne plasiramo za potrebe gospodarstva, za brezposelne, za nove gospodarske projekte in produkte, ki ne morejo zaživeti, ker jim včasih zmanjka le nekaj sto, nekaj tisoč evrov? In morda zaradi tega celo propadejo.
