Tiskane izdaje
Po nekaterih ocenah imamo v Sloveniji nekaj več kot 200.000 svetilk javne razsvetljave, zaradi njihove potratnosti pa jih je veliko večino treba zamenjati. Zaradi neustreznosti je pogosto treba zamenjati tudi drogove javne razsvetljave.
Posodobitve javne razsvetljave so se lotili v štrevilnih slovenskih občinah. V nekaterih so večino svetilk že zamenjali, v drugih, predvsem večjih pa jih zamenjujejo postopoma, saj je to zanje precej velik strošek. Nove svetilke morajo glede na uredbo iz leta 2007, po kateri bodo morale vse svetilke v Sloveniji ustrezati novim mejnim vrednostim svetlobnega onesnaženja okolja, porabiti do dve tretjini manj elektrike, ne bodo smele svetiti v nebo, ampak le na površino pod seboj. Uredba zahteva še obvezno uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, omejuje tudi svetenje v bivalne prostore in določa omejitve pri razsvetljavi fasad in objektov kulturne dediščine.
V občinah se odločajo za posodobitev javne razsvetljave zaradi prihrankov pri porabi električne energije, manjšega svetlobnega onesnaževanja okolja, manjših emisij ogljikovega dioksida in zato čistejšega okolja. Posodobitev zahteva tudi omenjena uredba, prav tako pa mora Slovenija na podlagi iste uredbe do konca leta 2016 zmanjšati porabo energije za javno razsvetljavo z 80 na 44,5 kilovatne ure na prebivalca na leto oziroma še manj.
Financiranje prenove iz različnih virov
V številnih slovenskih mestih in tudi nekaterih manjših krajih so klasične svetilke, ki vsebujejo živo srebro, zamenjali z visokotlačnimi natrijevimi, v nekaterih mestih pa že uvajajo tudi najsodobnejše svetilke, narejene na podlagi tehnologije LED. Po takšnem posegu se je priključna električna moč javne razsvetljave zmanjšala za skoraj polovico, strošek električne energije pa tudi do 70 odstotkov.
Zamenjava svetilk je naložba, ki se poplača s prihrankom v daljšem časovnem obdobju. Za financiranje posodobitve javne razsvetljave občine uporabljajo lastna sredstva, stredstva, pridobila iz evropskega razpisa in s pomočjo javno-zasebnih partnerstev.
Učinkovita in pravilno nameščena cestna razsvetljava ima odločilno vlogo tudi pri varnosti v cestnem prometu. Pri javni razsvetljavi je pomembno, da svetilka ne osvetljuje samo cestišča oziroma pločnika za pešce ali kolesarske steze, ampak mora biti v ustreznem razmerju osvetljeno tudi mejno območje med osvetljenim in neosvetljenim delom omenjenih površin. Pri prenovi in posodobitvi javne razsvetljave je prav tako pomembno, da se zaradi energijske učinkovitosti ne zmanjšuje kakovost razsvetljave.
Standard EN 13201 za cestno razsvetljavo
V Sloveniji se za projektiranje novih inštalacij za cestno razsvetljavo uporablja evropski standard EN 13201, ki predpisuje merila kakovosti razsvetljave, s katerimi je zagotovljena tudi ustrezna varnost udeležencev v nočnem času na prometnicah in prehodih za pešce, čeprav standard ni obvezen. Strokovnjaki, ki so bolj okoljsko in trajnostno naravnani, menijo, da je standard EN 13201 ustrezen za mestna okolja, njegove zahteve pa so pretirane za podeželje.
Navajajo primer Nemčije in Avstrije, kjer ga uporabljajo večinoma v mestih, pa še to pogosto manj kot so zahteve standarda. V manjših krajih imajo nekajkrat nižje vrednosti osvetlitve, kot je priporočilo standarda, osvetljujejo le pločnike za pešce, višina stebrov je štiri do pet metrov, razdalje med svetilkami 50 do sto metrov, križišča zunaj naselij načeloma niso osvetljena, ali pa manj kot pri nas. V manjših krajih javno razsvetljavo v poznih nočnih urah pogosto ugašajo.
