Vrhunsko jeklo nima težav s kupci

 V dobrem jeklu je toliko znanja, da ga Kitajci ne bodo kmalu osvojili

Objavljeno
08. november 2013 19.48
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Štore Steel se je z vrhunsko kakovostjo vzmetnih jekel prebil na vodilno mesto v Evropi. Tako rekoč vso svojo proizvodnjo izvozijo, delno tudi posredno kot dobavitelj Uniorja. »V svojih tržnih nišah smo dobro zasidrani in naš prihodnji uspeh je odvisen predvsem od tega, kako se bomo uveljavljali na tujih trgih. Za prihodnost pa se ne bojim,« je povedal Bojan Senčič, pomočnik glavnega direktorja podjetja.

Na podlagi česa se jeklarska družba odloči, kakšne izdelke želi razvijati?

To je odvisno od zahtev, povpraševanja kupcev. V Štore Steelu smo vodilni proizvajalec ploščatega vzmetnega jekla v Evropi. In če smo vodilni v Evropi, smo tudi na svetu. Vzmetno jeklo je večinoma namenjeno za proizvodnjo vzmeti za tovornjake in druga težka vozila, kot so delovni stroji in železniški vagoni.

Glavni pa so tovornjaki in tu imamo trenutno od 30- do 35-odstotni tržni delež v Evropi. To je ogromno in večina naše proizvodnje je namenjena temu segmentu. Naslednja stvar pa je avtomobilska industrija.

Kaj pa delate zanje?

Naši proizvodi so jeklene palice, porezane na določene dolžine in potrebne še dodatne obdelave, večinoma so okrogle, ploščate, kvadratne. Iz tega se potem kujejo ali drugače mehansko obdelujejo končni izdelki. Smo, recimo, neposredni dobavitelj Mercedesa, smo edini tuji …

… vsi drugi so nemški?

Tako je. Dobavljamo nemški kovačnici – konkreten tovrstni izdelek za Mercedes razreda E so ročice za prednja kolesa. To je izdelek, kjer smo mi edini dobavitelj. Drugi naš pomemben izdelek so polosovine za različne modele vozil. Razvijati smo ga začeli tako rekoč iz nič, v treh do štirih letih dosegli skoraj deset odstotkov trga v Evropi. Naredimo več kot 1,5 milijona polosovin na leto, kar pomeni toliko avtomobilov z našim prispevkom

Polosovina pa gre od vas že izdelana?

Ne, za zdaj samo zvaljana, oluščena, odrezana na potrebno dolžino in taka gre potem v nadaljnjo obdelavo. Pogovarjamo pa se, da bi vpeljali še dodatne obdelave.

Kitajska je največja proizvajalka in porabnica jekla. Kaj je tisto, kar se v Evropi še splača proizvajati?

Tisto, kar je zahtevno. Mi delamo same zelo zahtevne izdelke višjega razreda. Na primer, različne dele, ki zahtevajo natančno izdelavo, se uporabljajo v posebne namene ali morajo prenesti visoke obremenitve. To lahko proizvajaš, če znaš narediti jeklo ustrezne kakovosti. Mi načeloma nimamo težav s količino prodaje, ves čas smo polno zasedeni.

Ali različni kupci zahtevajo zelo različne specifikacije lastnosti izdelkov? Recimo, ali Mercedes za polosovine zahteva kakovostnejši material od kakšnega drugega izdelovalca avtomobilov?

Razlike so zelo majhne. Delamo tudi jeklo za ojnice, ki jih, recimo, kuje Unior, naprej pa jih prodaja Bentleyju oziroma BMW. Tudi avtomobilske znamke, o katerih bi mogoče mislil, da imajo manjši sloves, zahtevajo enako raven kakovosti.

Avtomobilska industrija je že v sedanji globalni krizi precej zmanjšala svoja naročila. Kako to čutite?

V primerjavi z drugimi smo majhni in delujemo na nišnem trgu. Količinsko smo ves čas polno zasedeni. Pri prihodkih pa se pozna, da cene v splošnem padajo, vendar mi poslujemo pozitivno.

Sodelujete tudi s Kitajsko?

Tja izvozimo od tri do štiri odstotke proizvodnje. Prodajamo predvsem evropskim podjetjem, ki proizvajajo na Kitajskem. Pri nas kupijo tisto, za kar tam ne najdejo pravih zmogljivosti.

Verjetno pa bo čez nekaj časa tudi Kitajska v teh nišnih, specializiranih izdelkih zbrala znanje in bo postala konkurenčna?

Ne, dvomim. Vzmetno jeklo poskušajo izdelati, vendar doslej neuspešno. Mi na primer dobavljamo podjetju na Kitajskem, ki ima v sosedstvu supermoderno jeklarno z vrhunsko opremo – a z njihovimi izdelki niso bili zadovoljni, saj niso dosegali ponovljive kakovosti.

Ste od države deležni kakšnih spodbud pri razvoju?

Ne, skoraj nobenih. Tudi pri kandidiranju za projekte, recimo pri ARRS, smo praviloma neuspešni ali pa odpademo kot veliko podjetje, to je ena ovira. Ves razvoj tako rekoč financiramo sami, v raziskave pa vložimo približno dva milijona evrov na leto.

Kako pomembno je za podjetje, kot je Štore Steel, sodelovanje z raziskovalnimi inštituti?

Zelo pomembno. Ko želimo razviti nov produkt, potrebujemo partnerja. Sami imamo namreč opremo za določene raziskave v proizvodnji, inštitut pa ima še dodatno opremo in predvsem znanje. Sodelujemo tudi z drugimi inštituti, tudi s tujimi, praviloma pri mednarodnih projektih. Prednost pa dajemo IMT, tako zaradi strokovnosti kot zaradi bližine pa tudi zaradi ugodnejše cene. V Sloveniji občasno sodelujemo tudi s strojno fakulteto Univerze v Ljubljani in z Univerzo v Novi Gorici, a ne pri razvoju jekla.