Tiskane izdaje
Že pred letom dni se je cena zlata (v dolarjih) začela umirjati in prinašati podpovprečne donose – lani recimo sedem odstotkov –, medtem ko so delniški trgi rasli. To je nakazovalo, da je dosegla vrh. Dolgo časa je vztrajala oziroma rahlo padala, ker so krožile teorije o razpadu evrskega območja in pozneje, da se bodo začele valutne vojne. Zlato je bilo zavetje pred morebitnimi najbolj pesimističnimi scenariji. Nato so vlagatelji začeli zlato prodajati, ker so druge vrste naložb hitreje rasle, tudi inflacija je padala ... Razlogi, da bi bila unča zlata 2000 dolarjev, so začeli drug za drugim izginjati, pojasnjuje Stanovnik in dodaja, da se je na neki točki na podlagi tehnične analize veliko vlagateljev odločilo za prodajo, kar je sprožilo večji popravek cene zlata navzdol.
Približno tretjina zlata na svetu se uporablja za naložbene namene v fizični obliki ali pa prek tako imenovanih ETF-jev in investicijskih skladov, vezanih na zlato. »Ker je, finančno gledano, velik del zlata postal neke vrste naložba, je njegova cena tudi bolj volatilna,« navaja sogovornik. Tistih, ki vlagajo v finančne instrumente, vezane na zlato, je po njegovem mnenju veliko več kot vlagateljev v fizično zlato in se tudi veliko hitreje odzivajo na gibanje cene – tako pri prodaji kot pri nakupu. Vlagatelji, ki kupijo fizično zlato, imajo ponavadi neki dolgoročni cilj, pogosto ga prodajajo le, če res zabredejo v finančne težave, medtem ko tisti, ki izberejo nefizično zlato, pogosto špekulirajo – cilj je hiter zaslužek. Za špekulativno naložbo se vlagatelji odločijo, če predvidevajo, da bo vrednost zlata kmalu zrasla zaradi nekega pesimističnega scenarija na kapitalskih trgih oziroma v gospodarstvu. Takoj ko vzrok za rast cene izgine, naložbo prodajo. To se verjetno zgodi prej kot v letu dni, zato plača 25-odstotni davek od dobička.
Rekordnih 1900 dolarjev
Na vprašanje, kdaj je smiselno izstopiti iz naložbe, če njena vrednost vztrajno pada, Stanovnik odgovarja: ko bi bila cena deset ali 15 odstotkov nižja od nakupne. Kaj torej svetuje tistim, ki so zlato kupili po 1900 dolarjev za unčo in so izgubili že četrtino vrednosti? »Ravno to je težava, če v naložbo vstopimo, ne da bi vedeli, zakaj. Načeloma bi moral zdaj premisliti, zakaj je kupil zlato. Je špekuliral, pričakoval razpad evrskega območja ali višjo inflacijo? Pogledati je treba podatke in razmisliti, ali so takšni, da ga še vedno prepričajo. Če da, potem bi vztrajal, če pa misli, da so vzroki, zaradi katerih je v naložbo vstopil, izginili, potem bi pač izstopil in poiskal bolj zanimivo naložbo,« pojasnjuje analitik. Dodaja, da je za posameznika, ki ima zmeren delež zlata v portfelju, torej do deset odstotkov, in verjame v rast inflacije v prihodnjih letih, lahko ta naložba varovalka v portfelju. Če pa je ta delež večji, ga bo prodal že samo zaradi tega, ker nima uravnoteženega portfelja.
ETF-ji so samo za premožnejše vlagatelje
Vlagatelji, ki želijo sredstva vložiti v zlato, lahko izbirajo poleg zlatih palic še različne instrumente na zlato. Izpostavlja ETF-je, torej vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, njihova vrednost pa se ponavadi giblje podobno kot vrednost fizičnega zlata na borzi. Naložba je povezana s stroški, ki sicer niso veliki, vendar pa so vezani na minimalne provizije. »To pomeni, da v ETF ni smiselno vložiti 500 evrov, saj bi stroški požrli velik del donosa. Pri vložku 3000 ali 4000 evrov na eno pozicijo pa je delež stroška že tako majhen, da ne vpliva na uspešnost te naložbe,« pojasnjuje Stanovnik. Ob predpostavki, da naložbe razpršimo, bi morali imeti vsaj pet ali šest pozicij, kar pomeni najmanj 15.000 evrov.
ETF-ji so torej namenjeni nekoliko premožnejšim vlagateljem. Z njimi lahko trgujejo sami, vendar je to priporočljivo le, če imajo dovolj časa, da lahko naložbo spremljajo, in predvsem, da so dovolj izkušeni ter da imajo oblikovano strategijo, kdaj in zakaj neko naložbo kupijo ali prodajo. Trgovanje zanje opravljajo tudi borznoposredniške hiše v okviru upravljanja premoženja.
Pred vplačilom preverite, ali kupujete podjetje ali zlato
Za manj izkušene vlagatelje je lahko zanimiva naložba v zlato tudi prek investicijskih skladov. Vanje lahko vstopamo že z majhnimi vložki, tudi 20 evrov, vendar je smiselno preveriti, kam sklad vlaga sredstva, opozarja Stanovnik in dodaja, da je to dobro preveriti tudi pri ETF-jih.
»Skladi pogosto vlagajo v rudnike zlata, in če to drži, se moramo zavedati, da se izpostavimo povsem drugačnim tveganjem, kot če bi vložili neposredno v zlato. Donosnost je odvisna od cene zlata na trgu, od uspešnosti poslovanja rudnikov, kako dobre pogodbe za prodajo imajo sklenjene, upoštevati je treba tudi nesreče, ki so v rudnikih pogoste,« navaja sogovornik in dodaja, da se naložba v tem primeru vede podobno, kot če bi vložili v neko podjetje. Lahko se zgodi, da rudniki zlata v določenem trenutku zrastejo bistveno več kot zlato, zavedati pa se moramo, da gre za dve različni naložbi.
