Vse več zanimanja za prostovoljno delo

V Sloveniji to področje še vedno ni v celoti sistemsko urejeno.

Objavljeno
28. februar 2013 20.59
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Prostovoljstvo postaja tudi pri nas vse bolj prepoznavno, sploh v času gospodarske krize in povečanih socialnih razlik v družbi, ki zahtevajo večjo angažiranost vseh prebivalcev.

V Slovenski filantropiji kot nacionalnem združenju za promocijo prostovoljstva opažajo vse več posameznikov, zainteresiranih za opravljanje različnih vrst prostovoljnega dela. V Sloveniji prostovoljstvo deluje na različnih področjih: socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in mnogih drugih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi in otroci, ljudje srednjih let in starejši, vanj se lahko vključujejo vsi ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. Raziskava Inštituta za socialno varstvo je pokazala, da so prostovoljci leta 2004 v slovenskih nevladnih organizacijah opravili 1,3 milijona ur. Takšen obseg dela ustreza 7125 polno zaposlenim delavcem.

Prvič državna priznanja najbolj marljivim

Organizacije so med seboj povezane v različne mreže, največja med njimi je Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki je začetku leta 2012 štela že več kot 760 organizacij. Prostovoljno delo v Sloveniji pa še vedno ni v celoti sistemsko urejeno. Velik korak naprej je bil storjen z zakonom o prostovoljstvu, sprejetim februarja 2011. V tem letu so prvič podelili tudi državna priznanja in nagrado na področju prostovoljstva, ki jih podeljujejo vsako leto 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva.

V Podravski regiji in Mariboru deluje več organizacij, ki svoje aktivnosti posvečajo prostovoljstvu. Za podporo njegovemu razvoju v Mariboru in njegovi širši okolici so novembra lani odprli tudi prostovoljsko pisarno Slovenske filantropije. »To je pomemben dosežek projekta City volunteers – mestni prostovoljci, ki ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj iz instrumenta za predpristopno pomoč v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007–2013,« sta povedala Vesna Avguštinčič in Tadej Kurent iz Službe za razvojne projekte in investicije na Mestni občini Maribor, ki projekt vodita v sodelovanju s še šestimi partnerji iz Podravske in Osrednjeslovenske regije ter s hrvaškega obmejnega območja Varaždinske in Medžimurske regije.

Pisarna bo delovala tudi po zaključku projekta

Prostovoljska pisarna je regionalna stična točka za zainteresirane prostovoljce in prostovoljske organizacije, ki si želijo imeti oseben stik z usposobljenim mentorjem oziroma koordinatorjem prostovoljske pisarne. Ponuja prostor za delavnice in različna usposabljanja, namenjena nadaljnji kakovostni rasti prostovoljstva v regiji.

Svetovanje in podpora nista namenjena le zainteresiranim posameznikom, ampak tudi organizacijam, ki se bodisi želijo lotiti prostovoljstva bodisi ga razvijati v novih smereh in oblikah. V okviru pisarne deluje prostovoljska knjižnica, ki se bo dopolnjevala v skladu s potrebami in interesi uporabnikov.

Prostovoljska pisarna bo delovala tudi po zaključku projekta City volunteers in s tem prispevala k trajnostnemu učinku projekta, katerega cilj je kakovostni razvoj prostovoljstva v Podravski regiji ter na hrvaškem obmejnem območju Varaždinske in Medžimurske regije.

Eden od pilotnih projektov City volunteers je pobuda za razvoj prostovoljstva upokojenih pedagoških delavcev v osnovnih šolah. To je nova oblika prostovoljstva, ki bo v sistemu vzgoje in izobraževanja pokrivala specifične potrebe tistih otrok, ki iz katerega koli vzroka težko napredujejo ali imajo zaradi posebnih življenjskih ali zdravstvenih okoliščin težave v šoli. Brezplačno usposabljanje upokojenih učiteljev, svetovalnih delavcev, logopedov, defektologov, vzgojiteljev itd., ki bi bili pripravljeni kot prostovoljci pomagati učencem, poteka še danes v Mariboru. »Upokojeni pedagoški delavci so strokovno usposobljeni za delo z otroki, ki imajo kakršne koli težave pri šolskem delu,« je o izobraževalnem programu povedala Nevenka Alja Gerl iz Slovenske filantropije.