Za prostovoljno članstvo in proti njemu

Ljubljana – Prostovoljno ali obvezno članstvo v obrtno-podjetniški zbornici? To bo glavno vprašanje v ponovljeni razpravi o noveli obrtnega zakona, ki poslance v državnozborskem gospodarskem odboru čaka v torek popoldne. Položaj na šahovnici je jasen: zagovorniki obveznega članstva v obrtno-podjetniški zbornici proti prostovoljcem v gospodarski zbornici.

Vse do veta v državnem svetu je tandem Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) – gospodarsko ministrstvo tekel gladko. Iz GZS je dan po internem referendumu v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) prišlo jasno sporočilo: saj smo napovedali, da je obvezno članstvo v OZS preživeto. Zdaj že nekdanji minister Radovan Žerjav je postal odločen nekoliko kasneje. Zakonski predlog je v vladno proceduro poslal poleti. Kakšen je bil njegov telefonski pogovor s takratnim predsednikom OZS, pomurskim rojakom Štefanom Pavlinjekom, ni čisto jasno, a minister trdi, da so se v OZS takrat strinjali s prostovoljnim članstvom.

Na poznopoletni okrogli mizi, ki so jo pripravili v OZS, je predsednik bavarske zbornice Heinrich Traublinger navedel, da poglavitnih segmentov, vključno s skrbjo za ugled, brez obveznega članstva ni moč voditi. V Nemčiji so po razpravi o smiselnosti obveznega članstva vse politične stranke ugotovile, da bi bila odprava slaba za gospodarstvo in za državo. Ko je nekaj dni kasneje na celjskem obrtnem sejmu Pavlinjek opozoril, da krizni čas ni najbolj primeren za spreminjanje statusa zbornice, je bil Žerjav odločen: Obrtniki so se na referendumu odločili za prostovoljno članstvo, ki je lahko ob sodelovanju podobno mislečih še učinkovitejše.

Boj za ohranitev članstva

Z razpravo o krivcih za referendumski izid (in odpravnini ter nagradah, seveda) je prišlo v OZS do očiščenja, novo vodstvo s predsednikom Alojzem Kovšco, ki je ohranil svoj sedež v državnem svetu, pa je začelo boj za ohranitev obveznega članstva. Pred vsako razpravo na Šubičevi (v državnem zboru, na javni predstavitvi mnenj in v državnem svetu) so ostre puščice letele v obeh smereh.

Državni zbor je z 48 glasovi za, 24 proti in 14 neoddanimi sprejel novelo obrtnega zakona, ki je bila razen oblike članstva za OZS še nekako sprejemljiva. Poslanci pa so zavrnili predlog predsednika odbora za gospodarstvo iz vrst SD Matjaža Hana, da se novela zavrne in potem najprej sprejme krovni zakon o zbornicah. Za novelo so razen posameznikov iz Desusa glasovali predvsem poslanci bivše koalicije. Seveda tudi SDS, katere član je sicer Alojz Kovšca.

Cilj isti, poti različne

Iz razprave v državnem svetu velja izluščiti dve temi. Za obvezno članstvo v eni od zbornic se zavzemajo vsi, različni so le pogledi na pot. OZS predlaga takšno rešitev takoj, GZS bi najprej uvedla prostovoljno članstvo v OZS, nato pa bi uzakonili obvezno članstvo v zbornici po izbiri. Druga tema je bil sam referendum v OZS, ki tega termina nima v nobenem od svojih dokumentov, torej je bilo tako poimenovano le poizvedovanje, anketa ali nekaj takšnega. Tudi če bi vse skupaj bilo organizirano po ustrezni zakonodaji, pa je bil to poizvedovalni in nikakor zakonodajni referendum, tako da rezultatov politikom ni treba obvezno upoštevati.

Prejšnji teden se je vzporedno z menjavo vlade nadaljeval besedni dvoboj med OZS na eni ter GZS in ministrstvom na drugi strani. Tokrat je bilo bolj ostro dopisovanje med ministrstvom in OZS: prepirali so se, kaj je bilo narejenega in kaj ne v enoletnem mandatu ministra Žerjava. Leteli so tudi očitki, da se OZS za obvezno članstvo bori iz osebnih interesov vodstva, ki naj bi bilo odtujeno od članstva.

Kakšno bo novo glasovanje?

Razprava in glasovanje o noveli obrtnega zakona bo zanimivo predvsem zato, ker se bo pokazalo, ali so se z imenovanjem nove vlade pri tej tematiki karte na novo premešale. Na ministrstvu za gospodarstvo so zatrdili, da zakonskega besedila ne bodo spreminjali.

Novi minister Stanko Stepišnik je 13. februarja še kot poslanec PS na seji odbora za gospodarstvo o predlagani noveli povedal: »Glasoval bom proti. Poslanstvo OZS je, da prenaša koristi na obrtnike in zastopa interese obrtnikov. OZS si morajo želeti država in tudi obrtniki. Za državo so skupni interesi zbornice pred interesi posameznih skupin. Država mora imeti interes, da so interesne skupine, kot so obrtniki, organizirane v obliko združenja, ki je koristno tako za državo kot za obrtnike. Država mora prepoznati pomembnost in koristnost zbornice. Država potrebuje močne zbornice, ker potrebuje močno obrt.«