Tiskane izdaje
Stečajni upravitelji mrzlično iščejo kupce za nepremičnine, ki so ostale v stečejni masi po propadu podjetij. Nepremičnine so bile pred krizo močno (pre)vrednotene, saj je bila njihova velika vrednost podlaga za pridobivanje posojil pri bankah, zdaj pa zanje ni kupcev niti po polovični ceni kljub večkratnim dražbam. Tudi postopki prodaje so zaradi zakonodaje precej dolgotrajni.
Primerov o tem, kako je težko prodati stečajne nepremičnine, razen nekaterih stanovanj, in kako stečajni upravitelji na različne načine in pospešeno iščejo kupce zanje, je zelo veliko. Nasprotno pa je uspešnih in hitrih prodaj takšnih nepremičnin zelo malo. Nekaj nepremičnin SCT (samskih domov, poslovnih stavb in prostorov) je bilo prodanih po večkratnih poskusih in zniževanju cen.
Uspešna prodaja Izletnika Celje
Med uspešnejšimi prodajami je bila sredi prejšnjega meseca prodaja premoženja Kraškega zidarja, za katero je bilo iztrženih 3,6 milijona evrov. Tudi v tem znesku je manjši delež, 1,4 milijona evrov, za prostore in opremo v Sežani, večji delež pa je prispevala prodaja terjatve do družbe Tridana. Nepozidana stavbna zemljišča v Sežani niso bila prodana, tako da bo dražbo treba ponoviti. Na prodajo še vedno čakajo stanovanja v Portorožu, varovana stanovanja v Sežani in zemljišča na območju ladjedelnice v Izoli.
Pred kratkim je bila uspešna druga prodaja avtobusnega prevoznika Izletnik Celje, ki je bil v lasti Skupine Viator & Vektor v stečaju, ta pa je delnice Izletnika zastavila pri Gorenjski banki. Na decembrski neuspešni dražbi je bila postavljena izhodiščna cena 5,5 milijona evrov, ki je bila nato znižana na malo več kot dva milijona evrov. Novi lastnik Izletnika je 91,48 odstotka osnovnega kapitala družbe kupil na javni dražbi v konkurenci s še tremi ponudniki za 3,25 milijona evrov.
Tovornjake prodali, nepremičnine ostale
Veliko več je primerov neuspešne prodaje stečajnih nepremičnin in podjetij, ki so končala v stečaju, kot so Vegrad in SCT z vsemi hčerinskimi družbami, Ceste mostovi Celje (CMC), Cestno podjetje Maribor (CPM), Prevent Global, Skupina Viator & Vektor, Primorje, Granit Slovenska Bistrica, Novoles, Gradir Slovenske Konjice, Viator & Vektor Logistika in še več drugih.
Poglejmo nekaj primerov neuspešnih prodaj nepremičnin podjetij v stečaju. Večkrat je bil na prodaj kompleks Skupine Viator & Vektor na ljubljanskem Rudniku, ki je bil pred leti ocenjen na približno 90 milijonov evrov in na podlagi te vrednosti je Viator & Vektor pri bankah pridobival posojila. Na januarski dražbi pa je bila izklicna cena za kompleks na Rudniku le še malo več kot 40 milijonov evrov, vendar se nanjo nihče ni prijavil, čeprav je bila predvidena dražba z zniževanjem cene.
Da bi pospešil prodajo, se je stečajni upravitelj odločil za prodajo rudniškega poslovnega kompleksa po delih. Zato bo treba opraviti smiselno parcelacijo po sklopih. Koliko sklopov bo narejenih, je za zdaj težko napovedovati. Skupina Viator & Vektor ima še več različnih nepremičnin po vsej Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Kočevje, Pesnica, Obrežje ...), od stavb, zemljišč, parkirišč in podobnega, vendar je bilo prodanega bolj malo.
Še vedno je naprodaj tudi večina nepremičnin Viatorja & Vektorja Logistike v stečaju. Dobro so šli v prodajo le tovornjaki, vlačilci, polprikloponiki in prikolice, ki jih je bilo skupaj približno 450. Med neprodanimi nepremičninami sta najvrednejši visoko regalno skladišče s pripadajočimi pisarniškimi prostori in asfaltiranim dvoriščem, za katerega je bila zadnja izhodiščna cena 7,4 milijona evra, in objekt za servisiranje in vzdrževanje tovornih vozil ter za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter asfaltirano dvorišče, ki je bilo naprodaj za 2,4 milijona evra. Obe nepremičnini sta v Škofji Loki.
Med ločitvenimi upniki
Slabo gredo v prodajo tudi nepremičnine Vegrada in njegovih hčerinskih družb. Vegrad je v stečajnem postopku že skoraj štiri leta, od oktobra 2010. Stečajna upraviteljica je upnikom priznala za približno 450 milijonov evrov terjatev, njegovo premoženje pa je ocenjeno le na dobrih 20 milijonov evrov. Do zdaj je bilo prodanega za malo več kot 2,2 milijona Vegradovega premoženja.
Pri nepremičninah propadlega gradbenega podjetja so v večini primerov ločitveni upniki banke. Med drugim ni bilo zainteresiranih kupcev za Vegradov industrijski kompleks Montal v Šoštanju, ki so ga prodajali že petič, za zemljišča v Vojniku, kompleks Metleče, ki je na robu Šoštanja v industrijski coni, in za samski dom v Velenju.
Drugače je bilo s stanovanji v ljubljanski soseski Celovški dvori, ki jih je gradil Vegrad AM. Banka DUTB, na katero so bila prenesena ta stanovanja, je njihovo prodajo, ki jo je organiziral stečajni upravitelj, ustavila. V banki so menili, da je prodajna cena za stanovanja prenizka in da je zanje mogoče iztržiti več.
Kupci čakajo na še nižje cene
Podobno kot v primeru Viatorja & Vektorja, ko so hitro prodali tovornjake in priklopna vozila, nepremičnine pa ostajajo neprodane, je tudi pri prodaji premoženja iz stečajne mase ajdovskega Primorja. Kupce bolj kot nepremičnine zanima premično premoženje propadlega gradbinca. Predvsem različni gradbeni stroji in oprema, saj jih je stečajnemu upravitelju uspelo že kar precej tudi prodati, nepremičnine pa so bistveno dražje in zato je tudi kupcev manj ali pa jih sploh ni.
Stečajni upravitelj je zelo zadovoljen s tem, da mu je uspelo dve leti po stečaju oddati v najem del nekdanjega proizvodnega obrata Primorje ABK za izdelavo armiranobetonskih izdelkov. Proizvodnjo so oživila tri podjetja, in sicer Stopar PGM iz Lokavca pri Ajdovščini, ki proizvaja sveži beton in betonsko galanterijo, PGM Hotič, ki izdeluje votle betonske plošče, in podjetje Sustinno, ki proizvaja fasadne elemente velikih dimenzij z vgrajeno toplotno izolacijo.
Precej slabše je s prodajo drugih nepremičnin, čeprav je bilo zanje nekaj zanimanja, kot so na primer samski domovi Primorja v Novi Gorici, Izoli in Kopru ter obrati ajdovske enote Mehanizacija, ki jih je stečajni upravitelj prav zaradi lažje dostopnosti podjetnikom razdelil na več posameznih enot, v nekakšno obrtno cono. Kupci se zanimajo tudi za nakup počitniških apartmajev in drugih počitniških zmogljivosti Primorja v Sloveniji in na Hrvaškem, za betonarno v Kranju, poslovne prostore v Rotundi v Kopru, zemljišča in stanovanja v različnih slovenskih mestih, vendar se za nakupe še ne odločajo, ker po vsej verjetnosti čakajo na še nižje cene.
Zelo zanimivo je tudi zemljišče ob Letališki ulici v Ljubljani, za katero se zanimajo predvsem podjetja, ki se na tistem območju že ukvarjajo s prevozništvom ali logistiko in potrebujejo zemljišče za širitev dejavnosti. Zdaj so naprodaj še Primorjeve nepremičnine na Debelem rtiču. Gre za pet parcel v velikosti od 580 do 31.919 kvadratnih metrov, ki so naprodaj v paketu, izklicna cena zanje pa je dobrih 7,4 milijona evrov. Ponudbe za nakup teh nepremičnin stečajni upravitelj zbira do 18. avgusta.
Ni kupcev za kamnolome, večje komplekse in zemljišča
Neuspešna je tudi večkratna prodaja proizvodnega kompleksa Novolesa Primara v Straži, ki je naprodaj od marca predlanskim. Na zadnji, četrti dražbi maja letos naj bi kompleks kot celoto dražili z zniževanjem izklicne cene, ki je znašala 1,172 milijona evrov, vendar se na dražbo ni prijavil noben dražitelj. Kot morebitni kupec se je omenjala Metalka Commerce, ki je medtem za dober milijon evrov kupila Novolesov poslovni kompleks v Straži. Omenjeni nakup je od januarja letos pravnomočen, oba kompleksa, poslovni in proizvodni, pa bi drug brez drugega težko delovala.
Slabo gredo v prodajo tudi nepremičnine Cestnega podjetja Maribor (CPM) in nekdanjega celjskega cestnega podjetja, ki se je pred leti preoblikovalo v družbo Ceste mostovi Celje (CMC). Tako še vedno ostaja neprodano premoženje CPM, med katerim sta največja poslovni kompleks CPM na Pobrežju v Mariboru in avtocestna baza v Hočah.
Poslovni kompleks na Pobrežju, ki se razteza na več kot 60.000 kvadratnih metrov, kljub večkratnim poskusom doslej še ni našel kupca oziroma kupcev, čeprav je zdaj naprodaj po štirih sklopih. Izhodiščna cena zanj je bila nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Podobno usodo ime tudi avtocestna baza v Hočah, v sklopu katere sta še betonarna in asfaltna baza. Njena tržna cena je bila ocenjena na 6,3 milijona evrov, likvidacijska na 4,5 milijona evrov, a doslej ni bila prodana niti za izklicno ceno 3,75 milijona evrov.
Še vedno je negotova usoda kamnoloma Velika Pirešica, ki je bil pred stečajem v lasti družbe CMC. Kompleks Velika Pirešica obsega poleg kamnoloma še separacijo, betonarno in asfaltno bazo. Na dveh javnih dražbah in z zbiranjem nezavezujočih ponudb kamnoloma ni bilo mogoče prodati. Stečajna upraviteljica bo organizirala tudi tretjo javno dražbo, na kateri bo izklicna cena 1,7 milijona evrov. Pred tem je bila 3,5 milijona evrov.
