Tiskane izdaje
Med izzivi, ki jih je omenila Chenova, so priložnosti v razvijajočih provincah zahodne Kitajske. »Upamo, da bodo slovenski poslovneži imeli dovolj poguma, da bodo prišli sem in se soočili z novim izzivom v zahodnem delu Kitajske, da bodo morda lahko rasli z razvojem zahodnega dela Kitajske,« je dejala v okviru nedavnega obiska novinarjev 16 srednje- in vzhodnoevropskih držav (SVE), s katerimi želi Kitajska poglobiti gospodarsko sodelovanje.
Leto 2014 je po besedah Chenove, ki je tudi namestnica generalnega direktorja oddelka za evropske zadeve kitajskega zunanjega ministrstva, leto investicijske in poslovne promocije sodelovanja med Kitajsko in državami SVE. Kitajska želi pospešiti rast gospodarskega sodelovanja z območjem, saj ju po mnenju Chenove povezuje tradicionalno prijateljstvo, podobne stopnje razvoja s potrebo po reformah in velik potencial za sodelovanje.
Obseg trgovinske menjave med Kitajsko in državami SVE je lani dosegel 55,1 milijarde dolarjev, kar je približno deset odstotkov celotne menjave z EU, ki je sicer drugi najpomembnejši trgovinski partner Pekinga. »Potencial za rast je velik,« so prepričani v Kitajskem združenju za javno diplomacijo, ki deluje v okviru zunanjega ministrstva in katerega cilj sta promocija in usklajevanje sodelovanja med Kitajsko in državami SVE.
Poleg trgovinskih odnosov pa Kitajsko zanimajo tudi investicije na območje držav SVE. Oblikovan je poseben sklad v višini desetih milijard dolarjev za posamezne projekte, pri čemer ga je približno polovica že alociranih v posameznih projektih, med njimi na Poljskem, v Srbiji, Romuniji, BiH in na Madžarskem. »Kitajska je dosegla točko, ko lahko prispeva k razvoju ostalih držav,« je prepričan nekdanji veleposlanik Zhan Yuan Yuan.
»Slovenija je relativno majhna država, a ima pomembno geopolitično lego,« je prepričan profesor na Inštitutu za evropske študije Kitajske akademije za družbene vede Liu Zuokui. Zato bi Kitajsko zanimala predvsem investicija v Luko Koper in povezljivost z ostalimi trgi SVE držav, je poudaril. »Želimo več gospodarskih in investicijskih priložnosti v regiji,« je dejal Liu.
Med potencialno zanimivimi investicijskimi sektorji v državah SVE so sogovorniki izpostavljali predvsem gradnjo prometne infrastrukture in energetiko. Smo zelo prilagodljivi glede poslovnega modela, tudi financiranje ni težava. Kitajska uvozno-izvozna banka, ki se ukvarja s financiranjem razvojnih projektov, podeli več posojil kot Svetovna banka, je poudaril nekdanji veleposlanik v več evropskih državah Chen Ming Ming.
Investicije Kitajske v države SVE so nizke, obsegajo nekaj več kot štiri odstotke celotnega obsega investicij v EU, se pa povečujejo, poudarja Zuokui. Glavni investicijski cilj so države Višegrajske skupine, s katerimi Kitajska v strukturi menjave z državami SVE opravi tudi največ, skoraj tri četrtine trgovinske menjave.
Obseg trgovinske menjave s Slovenijo je predlani znašal več kot 750 milijonov evrov, pri čemer je slovenski izvoz dosegel dobrih 135 milijonov evrov. Lani se je menjava znižala, Slovenija je iz Kitajske uvozila za 540 milijonov evrov, izvozila pa za 127 milijonov evrov. Višje oblike sodelovanja med državama, v prvi vrsti investicije, so relativno skromne in ne presegajo nekaj milijonov evrov, vendar je zanimanje Kitajcev za naložbe v Slovenijo precejšnje. V prvi vrsti gre tu za logistiko, pa tudi nekatere industrijske panoge.
Kitajska, ki je pred izzivom vzpostavitve novega modela vzdržne gospodarske rasti, se zaveda, da so za gospodarsko aktivnost poleg strukturnih reform ključni dejavniki zunanje povpraševanje, investicije in potrošnja. Pomen iskanja novih trgov tudi v regiji SVE so nagovorila tudi srečanja kitajskega vrha z voditelji držav CEE.
Zadnje srečanje kitajskega premiera Li Keqianga s predsedniki vlad držav SVE, med njimi Slovenije, je bilo novembra lani, letos pa naj bi pripravili tudi ministrsko srečanje za promocijo gospodarskega sodelovanja.
