Tiskane izdaje
Če hočemo iz sonca pridobiti čim več toplotne energije tudi v prehodnih obdobjih in pozimi, se lahko odločimo za večjo površino vakuumskih SSE, ki imajo boljši izkoristek. Po drugi strani imamo lahko poleti zaradi tega težave s pregrevanjem SSE. Skratka, če hočemi imeti gospodarno pripravo tople sanitarne vode, je nujno pravilno načrtovanje.
Glede na finančne možnosti in potrebe po topli sanitarni vodi se odločimo za eno od treh izvedb SSE: ploščate, cevne ali vakuumske (najbolj pogosta izbira investitorjev so ploščati, ki so cenovno dostopnejši). Za najustreznejšo izbiro je potreben izračun, v praksi pa so večinoma uporabljena merila iz izkušenj. Ob povprečnem sončnem sevanju v osrednji Sloveniji lahko pridobimo na kvadratni meter površine SSE od 250 do 450 kWh sončne energije na leto. Za ploščate selektivne SSE računamo na osebo približno 1,5 kvadratnega metra SSE in hranilnik toplote s prostornino od 50 do 75 litrov. Za cevne in vakuumske SSE veljajo druga merila, z manjšo površino (glej tabelo Izvedba in velikost SSE ter hranilnika tople vode). Vsekakor se moramo že pred nakupom solarne naprave za PTV odločiti, kakšno bo razmerje med površino SSE in prostornino hranilnika tople vode.
Štiričlanska družina lahko s SSE zadosti od 70 do 80 odstotkom potreb po topli sanitarni vodi. To velja v primeru, ko so sprejemniki obrnjeni proti jugu in nameščeni pod naklonskim kotom približno 45 stopinj (ploščati) oziroma pod kotom 50 do 60 stopinj (vakuumski). Bolj kot usmeritev proti jugu (ali jugozahodu) sta pomembna naklonski kot in ustrezno mesto. Vsa odstopanja je treba kompenzirati z večjo površino sprejemnikov. Izkoristki so bistveno boljši poleti kot v prehodnih obdobjih in pozimi, prav tako so boljši pri dvojni zasteklitvi, na toplejših lokacijah ...
Kako povečati učinkovitost SSE ter kako preprečiti njihovo pregrevanje, preberite v aktualni številki priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
