Deloindom: Sanacija balkonov in teras - hitro in brez razbijanja

Tokrat smo pod drobnogled vzeli pravilno in učinkovito hidroizolacijo balkonov in teras ter materiale zanjo.

Objavljeno
01. avgust 2013 13.40
Barbara Primc, Deloindom
Barbara Primc, Deloindom
Balkoni in terase na starejših hišah pogosto nimajo ustrezne hidroizolacije. Posledica je zamakanje v najbolj občutljivem delu - betonskem estrihu, ki je podlaga za ploščice ali kamnito talno oblogo. Ta začne odstopati, vlaga je kriva tudi za odstopanje in odpadanje ometa. Načinov sanacije je več, v zadnjem času je zaradi postopkov, ki ne vključujejo razbijanja in s tem povezanega prahu, in ne nazadnje zaradi hitro opravljenega dela v ospredju sanacija s poliuretanskimi materiali.

Pomanjkljiva ali slabo izvedena hidroizolacija balkona je poleg premajhnega naklona glavni razlog za težave, povezane z zamakanjem v betonski estrih, katerega posledica so odstopanje obloge, odstopanje in odpadanje ometa ter razslojevanje fasade s spodnje ali čelne strani. Voda prodira v estrih skozi fuge, ne glede na to, kako kakovostna fugirna masa je bila uporabljena in kako dobro je bilo delo opravljeno. Fuge namreč niso vodoneprepustne, ampak so samo manj vodovpojne. Tudi še tako kakovostno lepilo, uporabljeno za lepljenje ploščic na estrih, ni odporno proti vodi, ki prodira pod njih. Kritična mesta so še slabo obdelani stiki in dilatacije, pri kamnitih oblogah je problematična tudi njihova naravna vpojnost in poroznost. Če k temu prištejemo še pomanjkljivo ali slabo izvedeno toplotno izolacijo balkona (kar je pri starih hišah nekaj običajnega), zaradi česar se na notranji strani sten okoli betonskega venca nabira kondenz, potem so težave pravzaprav pričakovane.

Če površina balkona ni narejena pod ustreznim naklonom in torej voda ne more neovirano odtekati z njegove celotne površine, je treba najprej odpraviti to napako. Pogosta težava pri starih hišah pa je, da na balkonu primanjkuje višine za izvedbo naklonskega estriha, toplotne izolacije, ki bi morala biti praviloma debela vsaj pet do osem centimetrov, in klasičnega betonskega estriha. V tem primeru je toplotno izolacijo najbolje izdelati iz specialnih plošč ekstrudiranega polistirena, ki so že v proizvodnji obojestransko armirane s stekleno tkanino in zaščitene s posebnim slojem malte. Zaradi posebne prevleke ne vpijajo vode, poleg tega izničijo napetost med sloji in ne potrebujejo dodatnega časa za sušenje. Nanje lahko neposredno lepimo keramične ploščice ali kamnito talno oblogo.

Potem ko smo odstranili stare ploščice, je treba obstoječo armiranobetonsko ploščo najprej preplastiti z industrijsko pripravljenim veznim betonom, tako da ima najmanj 1,5-odstotni naklon. Plast je lahko na najtanjšem delu debela samo centimeter. Hkrati poskrbimo za odtoke; če ne bodo točkovni, je treba na čelu balkona vgraditi odkap iz nerjavne pločevine.

Na tako pripravljeno podlago vgradimo najmanj dvoslojno hidroizolacijo iz polimerbitumenskih varilnih trakov z nosilcem filca oziroma steklene volne, nanjo pa dvoslojno toplotno izolacijo iz specialnih plošč. Spodnji sloj se na bitumensko hidroizolacijo prilepi z dvokomponentnim lepilom, zgornji pa s cementnim lepilom na spodnjega. Na koncu neposredno na toplotno izolacijo lepimo keramične ploščice ali kamnito oblogo, pri čemer je treba uporabiti elastično in proti zamrzovanju odporno lepilo. Lepilo se nanaša obojestransko, na podlago in na ploščico.

Več o sodobnih tehnologijah hidroizoliranja in sistemu nanašanja si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.