Deloindom: V izolacijo fasad bi morali vložiti 600 milijonov evrov

Energijska sanacija večstanovanjskih stavb zaradi številnih ovir poteka prepočasi.

Objavljeno
24. februar 2014 16.07
Barbara Primc, Deloindom
Barbara Primc, Deloindom

Stavbe v Sloveniji porabijo 36 odstotkov vse energije in že samo ta številka je dovolj velik razlog za spodbujanje naložb v njihovo energijsko sanacijo, je na okrogli mizi, ki so jo prejšnji teden pripravili v Centru energetskih rešitev (CER), poudaril Gregor Benčina, podpredsednik gospodarskega interesnega združenja (GIZ) CER. Velik potencial je po njegovih besedah zlasti v energijski sanaciji večstanovanjskih stavb, a ta zaradi številnih ovir, na katere so opozorili tudi sodelujoči na okrogli mizi, poteka prepočasi.

Predsednik združenja proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI) Darko Bevk je dejal, da bi morali v Sloveniji energijsko obnoviti kar 81 odstotkov stanovanjskih stavb, med njimi je približno četrtina večstanovanjskih, na katerih še ni bil izveden noben ukrep za povečanje energijske učinkovitosti. »Govorimo o približno 14 milijonih kvadratnih metrov fasadnih površin, ki bi jih morali toplotno izolirati. To pomeni za približno 600 milijonov evrov naložb zgolj v toplotni ovoj, kje so še naložbe, kot so zamenjava stavbnega pohištva, izolacija strehe, posodobitev ogrevalnega sistema in podobno,« je poudaril Bevk in s tem pritrdil besedam Gregorja Benčine, da pomeni energijska obnova večstanovanjskih stavb veliko priložnost za slovensko gospodarstvo in odpiranje novih delovnih mest.

Zdaj na leto obnovimo 1,8 odstotka stanovanjskega fonda. Da bi dosegli cilje, ki si jih je zastavila naša država − 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020 −, bi morali delež energijsko obnovljenih stavb povečati na sedem odstotkov na leto. »Samo s sanacijo fasad bi pridobili kakšnih 3600 delovnih mest, približno enako število pa še v drugih panogah. Pomembno bi torej povečali število zaposlenih v segmentu, ki je trenutno na najnižji ravni v zadnjih 15 letih, in kompenzirali padec na področju novogradenj,« je opozoril Bevk.

Kako bi se lahko sprostilo veliko naložb in kdaj gre pričakovati javne pozive Eko sklada, preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.