Tiskane izdaje
Prva trditev (o občutno manjših stroških za ogrevanje) zagotovo drži, glede druge pa se med tistimi, ki so prešli na ogrevanje z lesno biomaso, krešejo mnenja.
Največ pripomb na trditve proizvajalcev, da s čiščenjem kurišča ni veliko dela, imajo tisti, ki so na obstoječi kotel, bodisi oljni bodisi na polena, namestili gorilnik na pelete, ker se jim je zdelo negospodarno zamenjati nekaj let staro peč z razmeroma dobrimi izkoristki. Po besedah Tadeja Lesjaka, ki se je za ta korak odločil pred dvema letoma, mu je namreč ponudnik, pri katerem je kupil gorilnik, njegovi mojstri pa so kotel na polena nato ustrezno predelali, hote ali nehote pozabil omeniti nekaj manjših, a ne nepomembnih pomanjkljivosti takšne predelave: »Že prvo zimo, po dobrem mesecu delovanja, je kotel prenehal delovati, ker so monterji vgradili prešibko varovalko. Napako so odpravili v okviru garancijskih popravil, na to nimam pripomb. Ni mi pa všeč, da so pred nadgradnjo kotla z gorilnikom tako vneto zatrjevali, da s čiščenjem ne bo veliko dela, da bo treba glede na velikost zalogovnika kurišče s pepelom čistiti le enkrat na deset dni.«
Čeprav je kuril kakovostne pelete, kakršne mu je priporočil ponudnik predelave, temu pa so bili prilagojeni tudi vsi parametri delovanja gorilnika za čim bolj učinkovito zgorevanje in čim višje izkoristke, se po njegovih besedah kurišče razmeroma hitro napolni s pepelom, zato ga mora v dneh, ko je krepko pod ničlo, čistiti na štiri do pet dni. »In to kljub temu da imam kompresor za izpih pepela v peč, ki se vklaplja vsakih 30 ur delovanja gorilnika. Pepel skupaj z oblogami, ki se naberejo v zgorevalni komori, ovira zgorevanje peletov, zato je potrebno pogostejše čiščenje gorilnika,« našteva sogovornik in doda, da ima sama peč pri loputi za podpih kurišča za polena majhno posodo za pepel, iz katere ta pogosto pada ven, tudi če ni napolnjena do vrha.
Več o prednostih in pomanjkljivostih ogrevanja z lesno biomaso preberite na www.deloindom.si.
