Tiskane izdaje
»Plačilo po povzetju je v Sloveniji ne samo razširjeno, ampak tudi zelo kakovostno in ugodno,« je plačilne navade slovenskih spletnih kupcev pojasnil solastnik podjetja Gambit Aljoša Domijan. »Če zanemarimo, da moramo pri večjih nakupih na banki ali pošti dvigniti, recimo, 500 evrov in z gotovino doma čakati na dostavno službo, je plačilo po povzetju najvarnejši način. A če smo strožji, je vendarle varneje plačevati prek bank ali s kreditnimi karticami. Najcenejše je plačevanje prek bank oziroma spletnih bank. Sam bi kljub vsemu dal prednost kreditni kartici, saj naredim vse potrebno že ob oddaji naročila in mi potem ni več treba skrbeti, da bom imel pri sebi dovolj denarja in da bom ob določeni uri doma. Naročilo lahko prevzamejo tudi družinski člani, sosedje, lahko se dogovorim za dostavo na delovno mesto ... Skratka, sem mobilen, dinamičen e-kupec.«
Kulturne razlike,
Poglavitni vzrok za izogibanje karticam vidi Domijan predvsem v kulturnih razlikah. Ne samo Slovenci, tudi Evropejci na splošno pripisujejo plačevanje s kreditno kartico predvsem kupcem z višjim standardom. Da nekdo dobi kartico, mora izpolnjevati določene kriterije, ki jih banke poudarjajo na vsakem koraku. Koliko študentov ali mladih do 30 let pa ima kreditno kartico? Nasprotno je kreditna kartica v ZDA običajno plačilno sredstvo, dobi jo tako rekoč vsak državljan, z njo plačuje raje kot z gotovino. Ko so hoteli v Enaa pred leti promovirati dostavo naročenega blaga na delovno mesto ali v lokal, kamor kupec običajno hodi med službo na kosilo, so ugotovili, da Slovenci želimo kupovati bolj intimno, nikakor ne pred zvedavimi očmi sosedov in prijateljev. »In ker se v Enaa nočemo ukvarjati s spreminjanjem kulturnih navad, smo se temu prilagodili in imamo zadovoljne kupce.«
Tudi Darko Butina, direktor podjetja Mimovrste, razume, da veliko kupcev preprosto želi imeti nadzor nad spletnim nakupom, dokler ne prejmejo naročenega izdelka, tega pa plačajo šele, ko ga dobijo v roke. Zadrego pa vidi še drugje. Pravi, da Slovenci očitno nimamo težav s plačevanjem s kreditnimi karticami, če sodimo po tem, da pri vseh nakupih na tujih spletnih straneh brez pomislekov vtipkamo številko kartice. Problematičen je predvsem slovenski finančni sistem, saj so provizije, ki jih banke zaračunavajo za plačilo s kreditnimi karticami, previsoke. »Seveda ponujamo možnost plačevanja s kraticami, toda zaradi visokih bančnih provizij takšen nakup za naše stranke ni tako ugoden, ker znižamo popuste. Banke s svojimi cenami preprosto niso konkurenčne cenejšemu gotovinskemu plačevanju prek pošte. Slovenske provizije za kreditne kartice so 100 odstotkov višje kot v tujini.« Trgovec bi sicer želel večji obseg plačevanja s kreditnimi karticami in to tudi spodbuja, ne verjame pa, da se bo to zgodilo, dokler ne bo ustreznega sporazuma z bankami.
S preverjenimi
Pa vendar, kako je z zlorabami, koliko jih je in kakšne so, vprašamo oba sogovornika. Prav nobene zaskrbljenosti ne kažeta. Aljoša Domijan si ne predstavlja, da bi kdor koli v Sloveniji vzel denar, za to izdal potrdilo in potem ne bi izpolnil svojega dela pogodbe: »Kazni so preprosto prehude. Pri nakupu s kreditno kartico pa kupec sploh ne more biti oškodovan, ker je vse natančno evidentirano in gre skozi stroge bančne kontrole. Če prodajalec ne more dokazati, da je kupcu dostavil naročeno na naslov, ki ga je ta navedel, in da je kupec blago prevzel, banke oziroma izdajatelji kreditnih kartic vedno upoštevajo reklamacijo in kupcu denar vrnejo.«
Darko Butina trdi, da zlorab skorajda ni. Kar jih je bilo, so bile vselej povezane s karticami iz tujine. »Ni se še zgodilo, da bi nekdo ukradel podatke kupca, ki je že kupoval s kartico v naši spletni trgovini oziroma da bi kdor koli lahko prišel do podatkov naših kupcev. Dosedanji poskusi zlorab so bili z ukradenimi karticami oseb, ki pri nas niso še nikoli nakupovale. Tovrstne transakcije pa vedno preverjamo pri procesnih centrih in po potrebi tudi pri izdajateljih kartic.«
V Mimovrste zagotavljajo kakovost in varnost spletnega nakupa med drugim tako, da uporabljajo varen prenos podatkov, ki so šifrirani. Njihova spletna stran ima vgrajenih več varnostnih mehanizmov, kot so varnostni certifikati, ustrezen požarni zid in podobno. Poleg tega kočljivih podatkov, na primer številke kreditnih kartic, ne shranjujejo, ampak jih uporabijo le za posamično plačilo.
Za trgovce v Sloveniji ni šale
»Pri plačevanju s kreditno kartico je sledenje denarju zelo preprosto, točno se ve, kdo ga je dal in kdo ga je dobil, zato tovrstnih zlorab ni niti pri čezmejnih nakupih. Zlorabe so možne, če ne znate dobro jezika in kupite nekaj drugega, kot se vam zdi na prvi pogled,« dodaja Domijan, a v isti sapi posvari pred plačili z Western Union; pri tem se nikoli ne ve, kdo je v resnici prejemnik denarja.
Kupci so vsekakor na tanjšem ledu, denimo, pri čezmejnih nakupih, ko imajo opraviti z neznanimi, nepreverjenimi trgovci, zato naj se takšnih izogibajo, svari Butina. Tudi po Domijanovem prepričanju je kupec prvi odgovoren za svojo varnost. Kupuje naj pri znanih trgovcih, preveri mnenja in ocene o ponudniku na forumih in na spletu poišče tudi druge prodajalce, ki ponujajo isti izdelek. Naj preveri ceno, dobavljivost, mrežo servisov in se nato odloči za najugodnejši nakup. »Od tod naprej za trgovce v Sloveniji ni šale. Imeti mora registrirano podjetje, poslovne prostore, zato se ne more preprosto izmuzniti. Pravice potrošnikov varuje zelo stroga zakonodaja. Kupci lahko nerabljene izdelke spletnemu trgovcu vrnejo v 30 dneh po nakupu in dobijo vrnjeno kupnino. Če izdelki niso takšni, kot so bili predstavljeni na spletu, trgovec za to kazensko odgovarja, kupec pa lahko stvarno napako uveljavlja celo dve leti od nakupa. In potem sta tu še garancijska izjava in organizirana servisna služba, brez katere na našem trgu ni mogoče poslovati. Skratka, po nakupu na spletu si lažje premislite kot pa po nakupu v klasični trgovini.«
