Tiskane izdaje
Na spletnih straneh gospodarskega ministrstva register kaže januarsko stanje; tedaj je bilo v Sloveniji šest potrošniških organizacij, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije in Mipor. Odločba, ki so jo julija spisali na ministrstvu, pa prinaša spremembo.
Ministrstvo je ugotovilo, da Mipor ne izpolnjuje pogojev, ki jih za uvrstitev na seznam predvideva zakon o varstvu potrošnikov. Za kaj gre? Po zakonu se kot potrošniška organizacija lahko registrira društvo ali zavod ali druga organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti in ki jo ustanovijo potrošniki za varovanje svojih pravic. Potrošnik pa je po zakonski definiciji fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti (torej v zasebne namene). Vpis v register ureja poseben pravilnik.
Zakonodajalec je ob predlanski spremembi zakona o varstvu potrošnikov določil, da se preveri registrski seznam potrošniških organizacij, zato je moral tudi Mipor še enkrat predložiti ministrstvu dokazila o izpolnjevanju pogojev. Poslal je vse zahtevano: potrdilo o vpisu v register, izjavo o nevtralnosti in neodvisnosti od interesov ponudnikov, kopijo najemne pogodbe, dokazila o imenu organizacije in delovnem času, o načinu in poteh komuniciranja s potrošniki pa tudi o varovanju osebnih podatkov. A zataknilo se je pri pregledu ustanoviteljev.
Forma pred vsebino
Zavod so ustanovile tri fizične osebe in dve potrošniški organizaciji (ZPS in angleška potrošniška organizacija, današnji Which). Očitek, ki je kulminiral v izbris iz registra potrošniških organizacij, je torej, da Miporja niso ustanovili izključno potrošniki kot fizične osebe, ampak tudi dve pravni osebi. Po odločitvi ministrstva Mipor ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za registracijo.
Z upoštevanjem dejstva, da sta obe omenjeni sporni pravni osebi potrošniški organizaciji, ki so ju ustanovili potrošniki kot fizične osebe za varstvo svojih pravic, pravzaprav ni povsem jasno, v čem je vsebinska napaka pri ustanovitvi Miporja. Ne nazadnje je tudi Zveza potrošniških združenj Slovenije (ZPZS) zveza regionalnih potrošniških organizacij. Ministrstvo nam na naša vprašanja (še) ni odgovorilo, v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pa so zgroženi.
Njihova predsednica Breda Kutin je pojasnila, da je omenjeno določilo v zakon smiselno vneseno zato, da potrošniških organizacij ne bi ustanavljale gospodarske družbe, ponudniki blaga in storitev. Znan je primer iz Avstrije, ko je takšno organizacijo ustanovila banka, da bi prikrito uveljavljala svoje interese v odnosu do potrošnikov. A so jo hitro razkrinkali.
V primeru Miporja pa sta med ustanovitelji potrošniški organizaciji, ki izpolnjujeta vse kriterije za ta naziv. Kutinova pravi: »Pri presoji bi morali gledati namen pravne norme, ne pa, da jo banalizirajo in tolmačijo skozi posamezne besede.« Zakonski okviri se glede meril za potrošniško organizacijo v tem času niso spremenili, je dodala, in Mipor uspešno deluje v prid potrošnikov že 20 let. Od tega je v register vpisan vse od vzpostavitve te evidence. Ker so v ZPS prepričani, da je ministrstvo napačno tolmačilo izpolnjevanje pogojev za vpis v register, bo ZPS vložila tožbo na upravno sodišče.
Napačno razumevanje
Morda nas bo tega spet naučil novi evropski komisar za potrošnike, Hrvat Neven Mimica. Hrvatom je namreč pri vzpostavljanju tamkajšnjega sistema varstva potrošnikov svetovala – Breda Kutin.
