Kako zagotoviti hrano za vse

Ljubljana – Na svetu tudi zaradi skladiščenja in transporta zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, pri tem pa je milijarda ljudi lačnih. Slovenija načrtuje v večjo proizvodnjo hrane na do okolja bolj prijazen način vložiti več milijard evrov.

Geslo letošnjega dneva okolja je: »Premisli. Jej. Varuj.« Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob vsej zavrženi hrani zaradi lakote vsak dan umre 20.000 otrok, mlajših od pet let.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so za največ odpadne hrane odgovorna gospodinjstva, z določenimi ukrepi pa bi lahko ta odstotek občutno zmanjšali. Minister Dejan Židan pravi, da so vzroki za neetično ravnanje v večini pomanjkanje ozaveščenosti, pomanjkanje znanja o metodah za preprečevanje zavržene hrane, nepozornost na rok trajanja živil in neustrezno skladiščenje. Približno 42 odstotkov celotne odpadne hrane je iz gospodinjstev ali v povprečju 76 kilogramov na prebivalca.

Minister pravi, da v smeteh konča med četrtino in tretjino vse pridelane hrane. Pri hrani se po njegovih besedah slovenska politika, stroka, nevladne organizacije in javnost nenavadno strinjajo, kar je treba ohraniti. Operativne izvedbene načrte za prehransko varnost je pripravljalo 200 ljudi, zdaj gredo v javno obravnavo. Konec leta je programe treba poslati v Bruselj, od tam pa naj bi dobili večino od več milijard evrov za vložke v kmetijstvo.

Kmetijstvo se bo spremenilo, saj bo z naravo ravnalo bolj prijazno, pravi Židan. Slovenija je po njegovih besedah lahko vzor v EU, saj ima velik delež majhnih ekoloških in integriranih kmetij. Kako se bo kmetijstvo spremenilo, je povedal tudi komisar za okolje Janez Potočnik. »Doslej smo kmetom plačevali proizvodnjo, ki je onesnaževala vodo, potem pa plačevali še čiščenje vode. Tega ne bo več in to je integracija politik, ki si jo želim.« Minister podpira vrtičkarske pobude v urbanih naseljih, vendar imajo pri tem glavno besedo in odgovornost občine oziroma mesta. »Kjer so se tega lotili, so dosegli velike uspehe.« Ti projekti pa običajno niso podprti z evropskim denarjem za kmetijstvo.

Nekdanja predsednica ukinjenega (zdaj ga znova obujajo) sveta za trajnostni razvoj Lučka Kajfež Bogataj se z ministrom še ne strinja. Med drugim v opisu največjih slovenskih okoljskih tegob pravi, da »okoljska politika ni integrirana ne v gospodarsko, prometno in celo ne v kmetijsko politiko«. Poleg tega je »okoljska ozaveščenost odločevalcev nizka, globalni okoljski izzivi spregledani, okoljski kapital Slovenije pa ne prepoznan kot naša konkurenčna prednost«. Svetovna proizvodnja hrane prostorsko zavzema 25 odstotkov vseh bivalnih zemljišč, za pridelavo vse svetovne hrane porabimo približno 70 odstotkov vse sladke vode, skrčimo 80 odstotkov gozdov in »pridelamo« 30 odstotkov emisij toplogrednih plinov.