Kartica Diners le še ničvredna plastika?

Kaj lahko 80.000 slovenskih imetnikov kartice z njo še počne.

Objavljeno
18. maj 2013 20.29
Slovenija, Ljubljana, 02.December2008, Plačevanje gostinskih uslug s kreditnimi koarticami. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Blaž Kondža
Blaž Kondža

Petkovo popoldne je bilo v znamenju novice, da je Banka Slovenije družbi Diners Club Slovenija odvzela licenco za opravljanje plačilnih storitev, s čimer je njihova plačilna kartica Diners Club postala neuporabna za plačilo blaga pri nas in v tujini. Novica, ki zagotovo ni razveselila približno 80.000 slovenskih uporabnikov te kartice.

Poleg slovenskih uporabnikov kartic Diners Club so se v isti zagati znašli tudi tujci, ki so hoteli poravnati račune na slovenskih prodajnih mestih, kjer so še v četrtek normalno sprejemali te kartice. Kot so nam v petek povedali na recepciji enega od velikih obalnih hotelov, da imajo navodilo, da Diners Club kartic ne smejo sprejeti, tudi če gre za takšno kartico izdajatelja iz tujine. Naj spomnimo, da je svet Banke Slovenije odločitev o preklicu dovoljenja družbi Diners Club Slovenija (DCS), ki jo prek družbe Findale Enterprises s sedežem na Deviškem otočju obvladuje Tomaž Lovše, sprejel že v torek, 14. maja, dovoljenje pa je bilo DCS odvzeto ob vročitvi odločbe družbi v petek, 17. maja.

Dolgovali trgovcem

Zakaj se je to zgodilo, smo na straneh Dela že pisali. Kot so pojasnili v Banki Slovenije (BS), je bil vzrok za odvzem licence tudi to, da DCS naj ne bi poravnaval obveznosti do trgovcev, čeprav so nekateri trgovci v medijih povedali nasprotno. V centralni banki še pravijo, da DCS ni izvedel naloženih ukrepov skladno z odredbo, ki so jo izdali. So pa v BS povedali, da vse dosedanje pogodbene obveznosti, povezane z DCS, ostajajo. Se pravi, da bomo vse dosedanje nakupe uporabniki morali poravnati ob prihodu položnice, prav tako mora DCS poravnati vse svoje obveznosti do prodajnih mest.

Lovše: Bil sem presenečen

Tomaž Lovše, prvi mož DCS, je o nastalih razmerah v petkovih večernih poročilih na POP TV dejal, da so bili v DCS nad odvzemom licence presenečeni, saj je DCS kapitalsko ustrezen, kar pa ne drži za deset bank v Sloveniji, ki jim BS očitno ne namenja tako rigoroznih ukrepov. »Smo edino podjetje v Evropski uniji, ki mora svojemu regulatorju dajati 12,8-milijonske garancije vsak mesec, da lahko poslujemo, kajti slovenski regulator ima očitno napako v prevodu evropske regulative, ki ureja poslovanje finančnih podjetij s pristojnostjo izdajanja kartic. Takšnih garancij ni nikjer drugje,« je dejal. V isti sapi se je opravičil vsem članom, partnerjem in drugim deležnikom za nastale razmere, ki so po njegovem prepričanju nastale čisto po nepotrebnem, in dodal, da ima Banka Slovenije tako kot drugi regulatorji v EU enormna pooblastila in lahko takšen ukrep sprejme kadar koli. »BS nam je lani naložila, da moramo iz bilanc podjetja umakniti nekatere naložbe,« je še povedal Lovše in pojasnil, da je bila »BS vseskozi obveščena o poteku transakcije (prodaji podjetja Diners Club Italija in njegove podružnice Dinit peti največji banki v ZDA, op. p.) in imela naša zagotovila, da bo kupnina normalizirala situacijo z zamudami na prodajnih mestih«. Izvedeli smo še, da naj bi bil prenos kupnine na račun DCS opravljen jutri (ponedeljek), saj jim je prenos lastništva šele v četrtek uspelo registrirati na koprskem sodišču. Da zamujajo s plačili trgovcem, je tudi potrdil in obenem navrgel: »Kdo v Sloveniji pa ne zamuja s plačili?«

Diners le še ničvredna plastika?

Slovenski trgovci in ponudniki različnih storitev so v petek prejeli obvestilo, da plačilnih kartic Diners Club International (DCI) ne smejo več sprejemati in po naših informacijah se tega držijo. To smo preverili tudi sami in v petek popoldne poskusili plačati kupljeno blago v enem od ljubljanskih hipermarketov. Da kartic DCI ne sprejemajo, nas je opozarjalo že obvestilo na blagajni pa tudi blagajničarka nas je prijazno zavrnila, ko smo ji kljub temu ponudili kartico DCI kot plačilno sredstvo. Če je to edina plačilna kartica v naši denarnici, bi se vsekakor znašli v neprijetnem položaju. A glede na statistiko Banke Slovenije, da imamo v denarnicah več kot eno kartico, 1,9 kartice točneje, se ni bati, da bi ostali brez sredstva za plačilo. Da ne sprejemajo kartic DCI, so v odgovorih medijem zapisali številni veliki trgovci, nekateri manjši so protestno z vrat trgovin celo odstranjevali nalepke DCI. Govoriti o morebitnem negativnem vplivu odločitve BS na trgovino je zdaj še prezgodaj, saj še ni konkretnih izračunov, a eden večjih trgovcev, ki je ponujal plačevanje na obroke z DCI, je izjavil, da so tako prodali slabih pet odstotkov blaga.

Obročno plačevanje

Neuporabna DCI-kartica bi zapletla načrte potrošnikom, ki so morda hoteli opraviti nakup, na primer pralnega stroja na obroke, kar je ena od zanimivejših lastnosti kartic DCI, izdanih v Sloveniji. Ta namreč omogoča nakup na obroke brez obresti (plačamo le stroške vodenja obročnega nakupa) in birokratskih zapletov - potrebujemo le kartico DCI - na izbranih prodajnih mestih v Sloveniji. Ker imajo takšno lastnost med karticami tujih blagovnih znamk poleg DCI le še kartice American Express in NLB MasterCard, se številni uporabniki kartice DCI sprašujejo, ali naj poiščejo alternativo zanjo ali počakajo na epilog zgodbe. Lovše odločno zanika, da je kartica DCI zdaj le še kos neuporabne plastike. Kot nam je zatrdil, so v dialogu z Banko Slovenije in pospešeno iščejo rešitev, ki bi omogočila nemoteno uporabo njihovih kartic. Kdaj bo to mogoče, je odvisno od BS, ki ima v tem primeru v rokah škarje in platno.

Kaj pa tujina?

Na spletni strani globalnega Diners Cluba International med sporočili za javnost nismo našli nobenega o slovenskih zapletih z njihovo kartico. Ali je vest o odločitvi Banke Slovenije prišla tudi do prodajnih mest v tujini, smo preverili s poskusnim nakupom na spletni strani Hrvaških avtocest, kjer smo želeli kupiti dobroimetje v vrednosti 100 hrvaških kun za tablico ENC za elektronsko cestninjenje. Čeprav njihova spletna trgovina sprejema kartice DCI, nam nakup z njo ni uspelo opraviti. Ko smo enako poizkusili s kartico drugega izdajatelja, je bil nakup uspešen.

Iz tega lahko sklepamo, da nam kartica ne bi delovala v tujini, kar lahko tistemu, ki ima zgolj to kartico, povzroči velike preglavice. Ne le, da ne bo mogel opraviti v celoti svojega nakupovalnega dela potovanja, zaplete se tudi pri plačilu prenočevanja, kar je skrajno neprijetno. Če je v petek šele pripotoval, bo imel težave tudi pri prijavi v hotel, kjer ponavadi zahtevajo predložitev plačilne kartice.