Na trgu nepremičnin ni pričakovati drastičnih sprememb

Stresni testi in nepremičnine: cenilci so cene zaokrožali navzdol, s kar nekaj rezerve. Za koliko bodo naprodaj nepremičnine?

Objavljeno
12. december 2013 21.28
šuligoj Novo stanovanjsko naselje Nokturno v Kopru
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Davkoplačevalci smo izvedeli, kako velika je kapitalska vrzel v naših bankah in koliko nas bo stala njena sanacija. Preživitveni nagon pa je marsikomu že vzbudil skomine po menda skrajno nizko ovrednotenih nepremičninah, ki jih bo prej ali slej trgu ponudila slaba banka.

O tem, kako so tuji revizorji ocenjevali bančne nepremičnine, je v svojem blogu pisal ekonomist Jože Damijan. Če je bilo res tako diletantsko in na horuk, se človek zgrozi. Številke o podkapitaliziranosti pa kažejo, da so vsi, cenilci in »cenilci«, zaokrožali številke navzdol, s kar nekaj rezerve. Nepremičnine so ocenili izrazito konservativno, ponekod celo na manj kot tretjino vrednosti.

DUTB ima po vladni uredbi za prodajo nepremičnin štiri leta časa. Postavlja se vprašanje, po čem jih bo prodajala in kolikšna je verjetnost, da bo z morda dampinškimi ponudbami (ki jih omogoča nizka cenitev) znižala cene nepremičnin. Račun brez krčmarja, pravijo poznavalci.

»To je knjigovodska vrednost, ki ni nujno povezana s tržno vrednostjo,« meni ekonomistka dr. Andreja Cirman. »Če bo DUTB delovala gospodarno, kar zagotovo bo, bo vsekakor poskušala najti kupca za najvišjo možno ceno. Pri tem je knjigovodska vrednost, pa naj je višja ali nižja od ponudbene, povsem nepomembna. Nepremičnine so na novo ocenili zgolj zato, da bi videli, koliko je slabih terjatev in kolikšna je potrebna dokapitalizacija, torej so ocene le delovni pripomoček. Ne glede na to, kako so bile pridobljene, ne bodo vplivale na cene nepremičnin.« Zdaj ugibati, kakšna bo podrobna strategija slabe banke, koliko bo hitela z unovčevanjem premoženja in kako bo pripravila ponudbo, je neodgovorno, dodaja Cirmanova.

Tudi dobra poznavalka projekta sanacije bank, ki noče biti imenovana, pravi, da ni pričakovati dramatičnih sprememb na trgu nepremičnin. Pri prodaji končnim fizičnim kupcem bo banka poskušala iztržiti čim več (k temu jo zavezuje tudi uredba), diskontov bodo morda deležni investitorji, ki bodo odkupili večjo količino nepremičnin. A ko jih bodo prodali končnim kupcem, bo to po tržni ceni. Pomemben dejavnik pa bo čas. Za prodajo stanovanj štiri leta ni malo, ponudbo je mogoče »dozirati postopoma«, da ne zruši trga. Teže bo z industrijskimi objekti. Prodajo teh bo določevala splošna gospodarska klima; če se gospodarstvo prej zažene, bo zanimanje zanje večje.

Ne glede na vlogo DUTB je v nekaterih okoljih še nekaj prostora za znižanje cen, drugod pa ne več. V Mariboru, denimo, bi težko padle niže.