Tiskane izdaje
V letu 2012, ko so na statističnem uradu (Surs) na voljo zadnji podatki – pridobili so jih iz uradnih evidenc, in ne več z anketo, posledica tega so nekoliko višji ugotovljeni prihodki –, je v povprečju prebivalec Slovenije 53,7 odstotka od razpoložljivih 8846 evrov (22.200 evrov na gospodinjstvo) imel iz neto plače, 24 odstotkov iz pokojnine, 2,7 odstotka iz dohodka od premoženja in kapitala ter 2,2 odstotka iz dejavnosti. V primerjavi z letom 2008, ko je po anketi o porabi v gospodinjstvih posameznik imel na voljo 7987 evrov (20.660 evrov na gospodinjstvo), se je za kar polovico zmanjšal dohodek iz dejavnosti. Pomen nadomestila za brezposelne se je leta 2012 glede na leto 2008 podvojilo – pomenilo je 1,1 odstotka vseh razpoložljivih sredstev, delež pokojnine z dodatki pa se je povečal z manj kot 22 odstotkov na 24 odstotkov. Denarni socialni prispevki so leta 2012 pomenili 1,2 odstotka sredstev, leta 2008 pa 0,8 odstotka.
Če prihodke gospodinjstev razdelimo na pet enakih skupin, so razmerja drugačna. Najrevnejša gospodinjstva so povprečno imela 6440 evrov leta 2012 in 6000 evrov leta 2008, najbogatejša pa 46.760 evrov oziroma 42.050 evrov. Več kot 60 odstotkov prihodkov gospodinjstev je pod statističnim povprečjem. Najbogatejši od druge najbogatejše skupine odstopajo za skoraj sto odstotkov. Najrevnejšim je v obeh opazovanih letih dohodek iz zaposlitve pomenil malo manj kot 19 odstotkov prihodkov, dohodek iz pokojnine 64 odstotkov v letu 2008 in se je leta 2012 zmanjšal na 58 odstotkov, delež socialnih in družinskih prejemkov v skupnih razpoložljivih sredstvih pa se je povečal s 7,8 na 11,2 odstotka. Skupini gospodinjstev z dohodki v tretjem kvintilu se je v petih letih pomen plače zmanjšal za osem odstotnih točk na 45 odstotkov, pomen prihodkov iz zaposlitve z 9,5 na 6,8 odstotka, pomen pokojnine pa se je povečal za 12 odstotnih točk na 37,2 odstotka, medtem ko delež socialnih prejemkov pomeni 7,3 odstotka ali dve odstotni točki več v razpoložljivih sredstvih.
Največ porabimo za transport
Povprečno je član gospodinjstva leta 2012 največ od porabljenih 7670 evrov (povprečno gospodinjstvo je porabilo 19.250 evrov) namenil za transport, kar 1290 evrov. Od tega je bilo za gorivo namenjenih 830 evrov. Za hrano je namenil 1100 evrov, za stanovanje 1045 evrov – od tega za elektriko, plin in druga goriva 655 evrov, za obleko in obutev pa 447 evrov.
Medtem ko je povprečno gospodinjstvo za hrano in pijačo porabilo 2750 evrov oziroma 14 odstotkov prihodkov, jih je upokojenec v enočlanskem gospodinjstvu porabil 1650, kar je bila petina njegovega letnega proračuna. V samohranilskih družinah z vzdrževanimi otroki so za to porabili 2500 evrov ali 15 odstotkov letnega proračuna. Za stanovanje je upokojenec povprečno namenil četrtino prihodkov, za transport pa so poleg družin z več otroki največ porabili samski, in to 15 odstotkov (enako kot samohranilci), ali odstotek manj kot za stanovanjske stroške. K lanskemu decembrskemu medletnemu povišanju stanovanjskih stroškov za pet odstotkov je največ prispevala podražitev elektrike za 12,6 odstotka. Surs ugotavlja, da se razpoložljivi dohodki leta 2013 povprečno zmanjšujejo. V tretjem četrtletju na medletni ravni za 1,1 odstotka, potrošnja se je v tem obdobju zmanjšala za dva odstotka. Kljub temu se povečuje stopnja varčevanja. Gospodinjstva so v tem obdobju povečala denarne presežke na 465,1 milijona evrov, navaja Surs.
Večjih nakupov še ne bomo opravljali
V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) navajajo: »Skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je lani znižal med tremi in štirimi odstotki, tako zaradi realnega znižanja povprečne plače in povečevanja brezposelnosti kot tudi zaradi nižjih skupnih socialnih transferjev. Ocenjujemo, da razmere glede stopnje tveganja revščine in materialne prikrajšanosti za leto 2013 ostajajo zaostrene. Kazalnik zaupanja potrošnikov je med letom nihal, ob koncu leta pa je bil nižji kot na začetku, precej sta se poslabšala ocena primernosti trenutka za večje nakupe in varčevanja v prihodnjih 12 mesecih, kar nakazuje poslabšanje finančnega stanja gospodinjstev in večjo previdnost pri trošenju.«
V letošnjem letu na Umarju še ne pričakujejo okrevanja gospodarske rasti, bo pa predvideni padec BDP (to je –0,8 odstotka) precej manjši kot je bil v letih 2012 in 2013.
